| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbujanje besedišča predšolskih otrok "ob branju" slikovnega gradiva
Anita Žižek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča predšolskih otrok »ob branju« slikovnega gradiva bomo v teoretičnem delu s pomočjo literature predstavili razvoj govora in besedišča v predšolskem obdobju. Dotaknili se bomo tako dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in razvoj besedišča, kot tudi tistih, ki zavirajo razvoj besedišča in s tem celostne osebnosti otroka. V empiričnem delu bomo raziskali otrokovo stopnjo znanja na dveh preverjanjih v časovnem razmiku šestih mesecev. Obdelali bomo zmožnosti in znanje poimenovanja sličic z delno pomočjo vzgojiteljice, samostojno poimenovanje predmetov in dejanj ter poimenovanje prvega glasu z delno pomočjo vzgojiteljice. Podatki, pridobljeni v empiričnem delu, bodo prikazali stopnjo razvoja in napredka besedišča otrok med prvim in drugim preverjanjem.
Ključne besede: razvoj govora, razvoj besedišča, dejavniki govornega razvoja, porajajoča se pismenost
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 922; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (986,06 KB)

2.
ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIH
Barbara Brec, 2015, magistrsko delo

Opis: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši. Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature. V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Objavljeno v DKUM: 19.08.2016; Ogledov: 2935; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
VLOGA IN POMEN DRAMATIZACIJE V VRTCU
Špela Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani: teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni dejavniki razvoja otrokovega govora ter katere dejavnosti uporablja vzgojitelj za spodbujanje razvoja otrokovega govora. V diplomski nalogi sem dodala tudi poglavje Študije primera, kjer sem natančno opisala potek priprave otrok na gledališko igro. V empiričnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Danijelov levček Celje in iz JVIZ Mozirje. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v celjski regiji spodbujajo otrokov govor v vrtcu in katere vrste jezikovnih dejavnosti največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora ter zakaj. Prav tako pa sem želela ugotoviti tudi, ali obstajajo razlike v načrtovanju dejavnosti med vzgojiteljicami, ki delajo v oddelkih prvega starostnega obdobja, in tistimi, ki delajo v oddelku drugega starostnega obdobja. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo druge jezikovne dejavnosti, medtem ko je gledališka/dramska igra zelo redko načrtovana. V diplomski nalogi je tudi kot priloga dodan anketni vprašalnik.
Ključne besede: razvoj govora, dejavniki razvoja govora, dejavnosti vzgojitelja, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu, dramatika in gledališka vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2010; Ogledov: 4806; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (735,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici