| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI BRALNE STRATEGIJE PV3P V ČETRTEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tanja Lipovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pouk slovenščine je temeljnega pomena, saj je jezik osnovna možnost za medsebojno sporazumevanje in sodelovanje. Ena izmed komunikacijskih dejavnosti je tudi branje, ki predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja. Vendar je učenje oziroma branje uspešno šele takrat, ko učenec prebrano tudi razume. Pri razumevanju novega gradiva imata pomembno vlogo predznanje in besedni zaklad. Učencu je namreč snov lažja, če o njej že nekaj ve in so mu besede v besedilu poznane. Pomemben pa je tudi pristop učencev k bralnemu gradivu. Najboljši način predstavljajo bralne strategije, ki omogočajo učencu lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila in pripomorejo k boljši zapomnitvi le-teh. Ena izmed možnih strategij pri predelavi neumetnostnih besedil je bralna strategija PV3P. Ta vodi učenca skozi celoten učni proces, torej ga dobro pripravi na branje, skrbi za aktivno branje in vpliva na boljšo zapomnitev podatkov. Bralna strategija PV3P se je izkazala za zelo učinkovito skozi trimesečno raziskavo četrtih razredov devetletne osnovne šole.
Ključne besede: Bralna strategija PV3P, bralno razumevanje, bralni pouk, dejavniki branja, bralne učne strategije.
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 4508; Prenosov: 940
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

2.
MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERATURE
Maša Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Motivacija za branje literature je ugotoviti, ali so prisotne vse tri dimenzije motivacije za branje literature, in sicer samoučinkovitost pri branju, notranja in zunanja motivacija ter socialno branje. Zanimala nas je tudi korelacija z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljena motivacija v splošnem pomenu besede in štirje pristopi k motivaciji. Ker diplomska naloga govori o bralni motivaciji, pa je opredeljeno branje, tehnike branja, razlogi za branje ter bralni razvoj in bralni modeli. Natančno je opredeljena tudi bralna motivacija, tako notranja kot zunanja. V nadaljevanju je govora še o vplivu domačega okolja in šole na bralno motivacijo ter kako jo razvijati. V empiričnem delu je kot raziskovalni inštrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo skupno 39 učencev 4. razreda I. osnovne šole Žalec. Ugotovljeno je bilo, da so pri učencih 4. razreda prisotne vse dimenzije motivacije za branje literature. Prav tako obstaja povezanost teh dimenzij z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja.
Ključne besede: motivacija, branje, vrste branja, razumevanje, bralna motivacija, dejavniki bralne motivacije
Objavljeno: 08.11.2012; Ogledov: 2455; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (499,40 KB)

3.
STALIŠČA UČENCEV 1. RAZREDA DO SVOJEGA OPISMENJEVALNEGA PROCESA
Mateja Meolic, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Stališča učencev 1. razreda do svojega opismenjevalnega procesa je ugotoviti, kaj učenci 1. razreda (ki so pred opismenjevanjem) menijo o svoji bralni spretnosti (kako sami sebe vidijo kot bralce), o težavnosti (na) učenja branja, o zanimivosti branja in interesu zanj ter o koristnosti branja, saj predvidevamo, da je to povezano z opismenjevalnim procesom. V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o zgodovini branja, opredelili pojem branje, spregovorili o dejavnikih branja, o razlogih za branje in o pomenu branja. Opredelili smo tudi splošno motivacijo, spregovorili o dveh vrstah splošne motivacije in njenih pristopih. V nadaljevanju teoretičnega dela smo opredelili še bralno motivacijo, opisali dve vrsti bralne motivacije ter spregovorili o njenih prvinah. Na koncu teoretičnega dela pa smo spregovorili še o dejavnikih, ki vplivajo na usvajanje branja, in sicer o pripravljenosti na (za) branje, motivaciji za branje, interesu za branje, odnosu do branja ter o samopodobi. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo pri čemer smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje 45 učencev 1. razreda osnovne šole. Od tega smo intervjuvali 15 učencev, ki ne berejo, 15 učencev, ki malo berejo ter 15 učencev, ki berejo, na koncu pa je sledila analiza intervjujev. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci, ki (malo) berejo, boljše mnenje o svoji bralni spretnosti kot tisti, ki ne berejo, poleg tega pa so tudi spretnejši pri branju. Ugotovili smo, da so tisti učenci, ki ne berejo in tisti, ki malo berejo, mnenja, da učenje branja ni oziroma je težko, učenci bralci pa menijo, da učenje branja ni težko. Ugotovili smo tudi, da skoraj vse tri skupine učencev menijo, da je branje zanimivo, poleg tega pa imajo vsi učenci tudi interes zanj. Ugotovljeno je bilo tudi, da so (skoraj) vsi učenci mnenja, da je branje koristno.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, prvine bralne motivacije, dejavniki usvajanja branja
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 960; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Bralne navade učencev 2. in 3. triletja osnovnih šol v občini Kozje
Maja Garbas, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje bralne navade osnovnošolcev drugega in tretjega triletja v občini Kozje. Namen dela je raziskati, kaj najraje počnejo učenci drugega in tretjega triletja v prostem času, ali berejo tudi v prostem času, ali učenci radi berejo, ali berejo več dekleta ali fantje, ali obiskujejo šolsko in splošno knjižnico, ali so med dekleti in fanti razlike v izboru knjig, ki jih radi prebirajo, ali berejo le obvezno literaturo, ali je domače branje priljubljeno med učenci, ali so med dekleti in fanti razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so med razredi razlike v priljubljenosti domačega branja, ali so razlike med dekleti in fanti v priljubljenosti bralne značke, ali je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje priljubljeno med učenci, ali učenci potrebujejo dopolnilni pouk pri slovenščini, ali obiskujejo dodatni pouk pri slovenščini, ali radi pišejo spise na temo iz književnosti in ali menijo, da berejo dovolj. V teoretičnem deluje opredeljeno branje, vrste branja in bralne stopnje ter različni vplivi na mladostnike in na branje. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedenega anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 119 učencev drugega in tretjega triletja dveh osnovnih šol v občini Kozje. Rezultati kažejo, da osnovnošolci ne berejo radi in nekateri v branju vidijo celo dejavnik, ki jim vzame prosti čas. Nekaterim pa je branje koristno, jih sprošča in zabava ter se jim zdi zanimivo. Veliko je osnovnošolcev, ki radi berejo in zato tudi radi sodelujejo pri bralni znački in na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, kjer dosegajo lepe rezultate.
Ključne besede: branje, pomen branja, vrste branja, motivacijski dejavniki branja, občina Kozje, OŠ Lesično, OŠ Kozje, domače branje, bralna značka, šolska knjižnica
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 466; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Recepcijska zmožnost mladega bralca – razvijanje recepcijske zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe
Simona Jerčič Pšeničnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju smo priča spreminjanju bralnih navad otrok in mladostnikov. Opazen je premik od tradicionalnega branja knjig za zabavo do novih bralnih priložnosti, ki jih ponujajo internet in drugi multimedijski sistemi. Računalniki in druge naprave, ki sočasno prikazujejo besedilo, slike, filme in zvoke, so že splošno rabljena orodja, ki lahko pomagajo pri razvijanju otrokovih bralnih zmožnosti. Vsekakor pa ima pri tem pomembno vlogo učitelj, ki bi moral biti usposobljen za pogovor o literarnih besedilih, hkrati pa bi se moral vedno znova seznanjati z novostmi ter jih uporabljati pri pouku književnosti. Ob poplavi vseh mogočih učbenikov, priročnikov in pripomočkov pa se učitelj nemalokrat počuti ujet med množico informacij, saj mu vsa potrebna in večinoma nepotrebna birokracija onemogoča, da bi se s temi novostmi seznanjal in izluščil najboljše za svoje učence. Postavili smo si raziskovalna vprašanja: 1. Kakšen je odnos mladih bralcev do branja? 2. Kako mladi bralci zaznavajo, doživljajo, razumejo in vrednotijo književno osebo in motive za njeno ravnanje? 3. Kakšen odnos imajo učitelji do dolgega branja, pomena motivacije in zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe pri učencih glede na različne dejavnike? 4. Ali fantje berejo drugače kot dekleta? V empiričnem delu smo s pomočjo metode dolgega branja obravnavali književno delo Dese Muck Lažniva Suzi, in sicer po komunikacijskem modelu didaktike mladinske književnosti s poudarkom na zaznavanju, doživljanju, razumevanju in vrednotenju književne osebe. Ugotovili smo, da ima pri obravnavi didaktične enote velik pomen motivacija, učenke in učenci so zelo pozitivno sprejeli metodo dolgega branja, ustvarjalni so bili tudi v fazi poglabljanja doživetja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo dokazali, da je bralna pismenost odvisna od različnih dejavnikov; poleg pozitivnega oz. spodbudnega domačega okolja so zelo pomembni načini poučevanja branja, učiteljevo znanje in spretnosti za poučevanje branja ter promocija branja v šoli in zunaj šole. Podatki kažejo, da anketirani največkrat upoštevajo mnenje svojih vrstnikov, velikokrat jim knjigo predlagajo knjižničar, učitelj ali starši. Podatke o dobrih knjigah dobijo tudi na spletu ali si najprej ogledajo film, zatem preberejo knjigo. Zaskrbljujoč je podatek, da v prostem času kar polovica anketiranih bere redko, okoli 12 % pa nikoli, med njimi so večinoma fantje, teh ne zanima književna oseba, še manj zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Vsekakor si je v prihodnosti nujno treba zastaviti prenovo pouka branja v slovenskem osnovnošolskem sistemu, saj je recepcijska zmožnost mladih bralcev slabo razvita, kar kaže tudi izveden anketni vprašalnik, s katerim smo želeli preveriti recepcijsko zmožnost zaznavanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe. Upoštevati bo treba sodobne načine branja, saj tradicionalno branje knjig izpodrivajo novi načini branja s pomočjo interneta in drugih multimedijskih naprav.
Ključne besede: bralna pismenost, dejavniki branja, mladi bralec, doživljanje književne osebe
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1389; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

6.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 507; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici