| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVACIJA ZA BRANJE LITERATURE
Maša Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Motivacija za branje literature je ugotoviti, ali so prisotne vse tri dimenzije motivacije za branje literature, in sicer samoučinkovitost pri branju, notranja in zunanja motivacija ter socialno branje. Zanimala nas je tudi korelacija z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljena motivacija v splošnem pomenu besede in štirje pristopi k motivaciji. Ker diplomska naloga govori o bralni motivaciji, pa je opredeljeno branje, tehnike branja, razlogi za branje ter bralni razvoj in bralni modeli. Natančno je opredeljena tudi bralna motivacija, tako notranja kot zunanja. V nadaljevanju je govora še o vplivu domačega okolja in šole na bralno motivacijo ter kako jo razvijati. V empiričnem delu je kot raziskovalni inštrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo skupno 39 učencev 4. razreda I. osnovne šole Žalec. Ugotovljeno je bilo, da so pri učencih 4. razreda prisotne vse dimenzije motivacije za branje literature. Prav tako obstaja povezanost teh dimenzij z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja.
Ključne besede: motivacija, branje, vrste branja, razumevanje, bralna motivacija, dejavniki bralne motivacije
Objavljeno: 08.11.2012; Ogledov: 2608; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (499,40 KB)

2.
STALIŠČA UČENCEV 1. RAZREDA DO SVOJEGA OPISMENJEVALNEGA PROCESA
Mateja Meolic, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Stališča učencev 1. razreda do svojega opismenjevalnega procesa je ugotoviti, kaj učenci 1. razreda (ki so pred opismenjevanjem) menijo o svoji bralni spretnosti (kako sami sebe vidijo kot bralce), o težavnosti (na) učenja branja, o zanimivosti branja in interesu zanj ter o koristnosti branja, saj predvidevamo, da je to povezano z opismenjevalnim procesom. V teoretičnem delu diplomske naloge smo spregovorili o zgodovini branja, opredelili pojem branje, spregovorili o dejavnikih branja, o razlogih za branje in o pomenu branja. Opredelili smo tudi splošno motivacijo, spregovorili o dveh vrstah splošne motivacije in njenih pristopih. V nadaljevanju teoretičnega dela smo opredelili še bralno motivacijo, opisali dve vrsti bralne motivacije ter spregovorili o njenih prvinah. Na koncu teoretičnega dela pa smo spregovorili še o dejavnikih, ki vplivajo na usvajanje branja, in sicer o pripravljenosti na (za) branje, motivaciji za branje, interesu za branje, odnosu do branja ter o samopodobi. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo pri čemer smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja opravili intervjuvanje 45 učencev 1. razreda osnovne šole. Od tega smo intervjuvali 15 učencev, ki ne berejo, 15 učencev, ki malo berejo ter 15 učencev, ki berejo, na koncu pa je sledila analiza intervjujev. Ugotovljeno je bilo, da imajo učenci, ki (malo) berejo, boljše mnenje o svoji bralni spretnosti kot tisti, ki ne berejo, poleg tega pa so tudi spretnejši pri branju. Ugotovili smo, da so tisti učenci, ki ne berejo in tisti, ki malo berejo, mnenja, da učenje branja ni oziroma je težko, učenci bralci pa menijo, da učenje branja ni težko. Ugotovili smo tudi, da skoraj vse tri skupine učencev menijo, da je branje zanimivo, poleg tega pa imajo vsi učenci tudi interes zanj. Ugotovljeno je bilo tudi, da so (skoraj) vsi učenci mnenja, da je branje koristno.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, prvine bralne motivacije, dejavniki usvajanja branja
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 996; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici