Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Navadni matija (Phalangium opilio) je splošno razširjena vrsta suhih južin, za katero je značilen trimorfizem, V tej raziskavi smo proučevali preferenčna mirovališča morfotipov samcev na rastlinah in različnih tipih podlag na poskusnih stolpih v povezavi z okoljskimi dejavniki. Prav tako smo opazovali interakcije, beležili vedenjske vzorce ter ugotavljali morebitne razlike v vedenju med morfotipoma. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije ali različnih ekoloških preferenc morfotipov. Za izvedbo poskusov smo na prostem postavili dve eksperimentalni areni. V vsako smo za poskuse preverjanja preferenčnih mirovališč na rastlinah zasadili sadike melonaste hruške (Solanum muricatum). Za preverjanje preference do različnih tipov podlag pa smo v areni postavili poskusna stolpa, ki sta imela na vsaki stranici nameščene štiri vrste podlag. Snemanje interakcij med osebki smo izvajali v terariju v laboratoriju. Ugotovili smo, da se dolgorogi in kratkorogi samci razlikujejo v izbiri mirovališč na rastlinah. Kadar sta bila v areni oba morfotipa hkrati, so kratkorogi samci izbirali mirovališča višje na rastlinah. To je posledica intraseksualne kompeticije, saj smo ugotovili, da morfotipa nimata različnih mikroklimatskih preferenc. Oba morfotipa sta največkrat mirovala na betonu in lesu na severni strani poskusnih stolpov. Morfotipa sta se na poskusnih stolpih razlikovala v prostorski in mikroklimatski niši. Kratkorogi samci so ob odsotnosti dolgorogih mirovali nižje, na določenih podlagah in straneh poskusnih stolpov pa so izbirali tudi toplejša in vlažnejša mirovališča kot slednji. Največ spopadov glede na število interakcij je bilo med pari dolgorogih samcev. Morfotipa samcev se v vedenjskih vzorcih med spopadi sicer nista razlikovala, so pa dolgorogi samci pogosteje izkazovali agresivno vedenje. Na osnovi poskusov in opazovanja vedenja lahko zaključimo, da je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije, ne pa različnih ekoloških preferenc morfotipov.
Ključne besede: dimorfizem samcev, intraseksualna kompeticija, okoljski dejavniki, pajkovci, prostorska niša
Objavljeno v DKUM: 17.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,55 MB)

Opis: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni. Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom. 
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Ključne besede: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) dejavnikov na finančno uspešnost podjetij. ESG dejavniki so ključni za trajnostno in odgovorno poslovanje, kar postaja vedno pomembnejše za vlagatelje in podjetja. Analiza obstoječih študij je pokazala, da dobra korporativna uprava, ki vključuje transparentnost, odgovornost in etičnost vodenja, pozitivno vpliva na vrednost delnic podjetja. Vključitev ESG dejavnikov v poslovne strategije tako ne prispeva le k bolj trajnostnemu in odgovornemu poslovanju, temveč tudi k dolgoročni finančni uspešnosti podjetij. Naloga opozarja na vse večji pomen ESG dejavnikov za vlagatelje, ki pri svojih naložbenih odločitvah vedno bolj upoštevajo trajnostne prakse podjetij. Skozi diplomsko nalogo smo teleli ugotoviti, ali podjetja z višjimi ESG ocenami dosegajo boljše finančne rezultate, kot so višja donosnsot naložb, dobiček in vrednost delnic.
Ključne besede: ESG dejavniki, okoljski dejavniki, družbeni dejavniki, upravljavski dejavniki
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Avtomobil je prevozno sredstvo, ki ga večina danes uporablja vsak dan. Nakup avtomobila predstavlja kompleksen proces, zahteva ogromno količino informacij in sprejemanje težkih odločitev, ki jih lahko v veliki meri olajša prodajalec kateremu zaupamo. Za avtomobilske prodajalce je zato ključnega pomena prepoznavnost na trgu in grajenje zaupanja s potencialnimi strankami, kar zahteva komunikacijo s trgom. Če je včasih komunikacija zahtevala ogromne količine denarja za produkcijo vsebin in nakup oglasnega prostora, se trg danes spreminja, razvoj tehnologije, spleta in družbenih omrežij pa podjetjem in posameznikom omogočajo, da skoraj brez stroškov komunicirajo s sto tisočimi ali celo milijoni porabnikov po celem svetu. V teoretičnem delu naloge smo opredelili video vsebine kot orodje za komunikacijo s potencialnimi strankami, predstavljamo zgodovino in razvoj video vsebin ter raziskujemo kako video vsebine uporabljajo podjetja po svetu in koliko sredstev vlagajo v medij, ki ga vsak dan spremlja več spletnih uporabnikov. V raziskavi predstavljamo podjetje Avtomobili.si, ki se ukvarja s prodajo rabljenih avtomobilov v Sloveniji in so eden izmed redkih avtomobilskih salonov, ki na družbena omrežja redno objavljajo video vsebine, le te pa vsak mesec spremlja več sto tisoč gledalcev. Z raziskavo smo odkrili kako pomembne in vplivne so video vsebine v primerjavi z ostalimi dejavniki, ko porabniki izbirajo prodajalca avtomobilov in kako video vsebine vplivajo na različne skupine porabnikov. Ugotavljamo, da video vsebine niso najpomembnejši ali ključen dejavnik pri izbiri prodajalca avtomobilov, kljub temu pa imajo vpliv tako na izbiro prodajalca avtomobilov kot tudi na percepcijo prodajnega salona s strani obiskovalcev.
Ključne besede: video vsebine, prodaja, dejavniki prodaje, prodaja avtomobilov, spletna prodaja
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,46 MB)