| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 651
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2502; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

82.
STRES NA DELOVNEM MESTU KRIMINALISTA V MOBILNEM KRIMINALISTIČNEM ODDELKU MARIBOR
Gregor Pisanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje sam stres in njegove posledice, nato preide na izgorevanje, na koncu pa se osredotoči na stres v poklicu kriminalista. Diplomska naloga se dotakne tudi različnih vzrokov stresa, problema samih posledic stresa in opisuje tudi tehnike kako premagamo stres. Preden diplomska naloga preide na raziskavo o pojavu stresa v mobilnem kriminalističnem oddelku v Mariboru in Celju, opisuje pojav stresa na delovnem mestu na splošno, nato policijo kot organa v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in končno predstavi organizacijo mobilnih kriminalističnih oddelkov v Republiki Sloveniji, njihove naloge in namen njihovega delovanja. Na koncu pa je prikazan tudi anketni vprašalnik in rezultati izvedene ankete.
Ključne besede: Stres, stresor, dejavniki stresa, vzroki stresa, posledice stresa, policija, mobilni kriminalistični oddelki;
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1888; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (436,54 KB)

83.
KADROVSKA FUNKCIJA IN NJENA VLOGA PRI ODPRAVLJANJU STRESA NA DELOVNEM MESTU
Vesna Nemanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kadrovsko funkcijo in njeno vlogo pri odpravljanju stresa na delovnem mestu. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili kadrovsko funkcijo in njen razvoj, organiziranost in kadrovske procese. Za lažje razumevanje stresa smo v nadaljevanju podali nekaj najpogostejših definicij, ki se pojavljajo v literaturi. Ker je stres na delovnem mestu ključni dejavnik raziskovanja, smo se poleg njegove opredelitve osredotočili tudi na najpogostejše dejavnike, ki ga povzročajo, in njegove posledice. V zadnjem poglavju teoretičnega dela diplome smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima pri odpravljanju stresa na delovnem mestu kadrovska funkcija. Predstavili smo tudi metode, s katerimi lahko organizacije v veliki meri pripomorejo k odpravljanju stresa na delovnem mestu. Empirični del diplomske naloge zajema raziskavo o stresu na delovnem mestu, njeno analizo in predloge za izboljšavo.
Ključne besede: kadrovska funkcija, stres, delovno mesto, dejavniki stresa, odpravljanje stresa.
Objavljeno: 07.09.2010; Ogledov: 1602; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

84.
VLOGA IN POMEN DRAMATIZACIJE V VRTCU
Špela Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani: teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni dejavniki razvoja otrokovega govora ter katere dejavnosti uporablja vzgojitelj za spodbujanje razvoja otrokovega govora. V diplomski nalogi sem dodala tudi poglavje Študije primera, kjer sem natančno opisala potek priprave otrok na gledališko igro. V empiričnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Danijelov levček Celje in iz JVIZ Mozirje. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v celjski regiji spodbujajo otrokov govor v vrtcu in katere vrste jezikovnih dejavnosti največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora ter zakaj. Prav tako pa sem želela ugotoviti tudi, ali obstajajo razlike v načrtovanju dejavnosti med vzgojiteljicami, ki delajo v oddelkih prvega starostnega obdobja, in tistimi, ki delajo v oddelku drugega starostnega obdobja. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo druge jezikovne dejavnosti, medtem ko je gledališka/dramska igra zelo redko načrtovana. V diplomski nalogi je tudi kot priloga dodan anketni vprašalnik.
Ključne besede: razvoj govora, dejavniki razvoja govora, dejavnosti vzgojitelja, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu, dramatika in gledališka vzgoja.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3767; Prenosov: 515
.pdf Celotno besedilo (735,00 KB)

85.
KAKO ZAGOTOVITI NEODVISNOST NOTRANJEGA REVIZORJA NA PRIMERU IZBRANIH PODJETIJ?
Maja Kosjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Notranji revizor se mora zavedati pommbnosti svoje neodvisnosti. Četudi se zgodi, da revizor podleže določenim pritiskom v podjetju, ter ogrozi svojo neodvisnost ima na voljo različne dejavnike, ki mu lahko pomagajo pri ponovni vzpostavitvi njegove neodvisnosti.
Ključne besede: Notranje revidiranje, etika notranjega revizorja, neodvisnost notranjega revizorja, organizacije za zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja, dejavniki za zagotavljanje neodvisnosti notranjega revizorja.
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1589; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (553,50 KB)

86.
NAJPOMEMBNEJŠE SOCIOLOŠKE TEORIJE IN NJIHOV PRISPEVEK H KRIMINOLOGIJI
Manja Saletinger, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala podrobneje predstaviti najpomembnejše sociološke teorije, ki so se ukvarjale z vzročnostjo kriminalitete in ki so imele pomemben vpliv na razvoj kriminološke znanosti. Sociološke teorije, sicer vsaka z drugačnim metodološkim pristopom k preučevanju kriminalitete, kot vzroke oziroma dejavnike kriminalitete naštevajo predvsem dejavnike, ki izvirajo iz družbe kot skupine posameznikov in ne iz posameznika samega, in sicer so to: slaba izobrazba, revščina, razbite družine, delikventni vrstniki, slabo starševstvo, družinske težave, neustrezno bivanje in neustrezna socializacija ter kriminogeno družbeno okolje, ki na nek način prisilijo posameznika v kriminalno udejstvovanje, saj posameznik po socioloških teorijah sam nima moči, da bi preprečil oziroma odvrnil delovanje teh dejavnikov, kajti ti dejavniki so zunaj posameznika in so del družbenega okolja. Kljub temu, da sociološke teorije ne pokrivajo celotnega spektra kriminologije, ampak zgolj eno od ključnih vprašanj, in sicer, kaj povzroča kriminaliteto oziroma odklonskost, na kar ne moremo podati definitivnih odgovorov, pa lahko trdimo, da so sociološke teorije o vzrokih kriminalitete imele oziroma še vedno imajo močan vpliv tako na razvoj kriminologije kot tudi na razlago kriminalitete, predvsem z vidika vpliva družbenih dejavnikov na posameznika in na njegovo delovanje in vedenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Sociološke teorije, kriminologija, kriminaliteta, družba in družbene skupine, družbeni dejavniki, konflikt, socializacija, subkultura, anomija, etiketa (stigma).
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2840; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (544,20 KB)

87.
ZUNANJE IN NOTRANJE RAZVOJE MOŽNOSTI V PODJETJU MIZARSTVO URAN, URAN JANEZ S.P.
Danijela Uran, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Uspešnost podjetja zajema v svojem pomenu dolgotrajen proces, ki podjetniku pomeni jasno sliko, pogosto pa tudi sanje, kaj bo z njegovim podjetjem v prihodnosti. Če želi podjetje preživeti, realizirati » jasno sliko« v prihodnosti in žeti uspeh, mora dobro poznati dejavnike uspeha v svojem podjetju, da se lahko pravočasno umakne pretečim nevarnostim in slabostim, da okrepi svoje prednosti in poišče nove priložnosti. V nasprotnem primeru podjetje ne more preživeti in želja po uspehu pogosto ostane le del sanj. V diplomskem seminarju smo obravnavali zunanje in notranje razvojne možnosti v podjetju Mizarstvo Uran, uran Janez s.p. V prvem delu naloge smo predstavili področje problema, cilje, teze, predpostavke, omejitve in predvidene metode raziskovanja diplomskega seminarja. V drugem delu smo pojasnili razliko v dvojici pojmov »razvoj podjetja« in »rast podjetja«. Spoznali smo tudi različne teoretične opredelitve posameznih avtorjev o zunanjih in notranjih vplivnih dejavnikih na razvoj podjetja. V nadaljevanju naloge smo podrobneje opisali podjetje Mizarstvo Uran, Uran Janez s.p., njegovo ustanovitev in dejavnost. Analizirali smo posebej zunanje dejavnike ter predvideli možnosti in nevarnosti za proučevano podjetje in posebej notranje dejavnike, kjer smo predvideli prednosti in slabosti proučevanega podjetja. Predstavili smo ugotovitve ter podali morebitne rešitve za nadaljnji razvoj podjetja.
Ključne besede: Ključne besede: Mizarstvo Uran, Uran Janez s.p. zunanji dejavniki, notranji dejavniki, razvojne možnosti, rast, razvoj.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 1808; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (7,61 MB)

88.
MOTIVACIJA ZAPOSLENIH ZA DNEVNO MOBILNOST
Klara Cofl, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsak človek je svet zase, je edinstven in v sebi nosi lastne motive, težnje, želje, cilje. Načinov in metod, kako motivirati zaposlene, pa je ravno toliko kot njih samih. Namen raziskave je bil ugotoviti, kaj na splošno motivira ljudi pri delu, kaj jih motivira za sprejem nekega dela ter kaj motivira tiste, ki sprejmejo dela v oddaljenih krajih in se tako odločijo za dnevno mobilnost. Najprej je bil zastavljen cilj ugotoviti profil ljudi, ki se dnevno vozijo dolge kilometre v službo in motive za mobilnost. So to pretežno moški ali ženske, mlajši ali starejši, poročeni ali neporočeni, z otroki ali brez otrok, delajo v velikih državnih podjetjih oziroma ustanovah ali pri zasebnikih, so s trenutnim stanjem bolj zadovoljni delavci, ki stanujejo blizu kraja dela ali bolj oddaljeni, se prioritete razlikujejo glede na oddaljenost, bi bili pripravljeni sprejeti podobno delovno mesto bližje domu ali je glavni motiv za sprejem delovnega mesta osebni dohodek ter ali je glavni motivacijski dejavnik pri opravljanju dela plača. Raziskava je pokazala, da plača ni glavni motiv za sprejem nekega dela, temveč veselje do dela in občutek usposobljenosti za opravljanje le-tega. Prav tako rezultati kažejo, da dejavniki kot so spol, starost, izobrazba, starševstvo, partnerska situacija vplivajo na sprejem dela v oddaljenih krajih. Stopnja zadovoljstva ni pogojena z oddaljenostjo kraja dela od kraja bivanja, sprejem podobnega dela bližje domu, za nižje plačilo pa je. Zaradi zaostritve razmer na trgu delovne sile, kot posledice gospodarske krize, se je od leta 2008 naprej dvigala stopnja brezposelnosti. Pomanjkanje dela v domačem in bližnjih krajih je tako postalo še dodaten motiv za dnevno mobilnost v bolj oddaljene kraje. Posledično so se na lestvici pomembnosti dvignili dejavniki kot so varnost in stalnost zaposlitve, narava dela, odnosi s sodelavci. Pomembnost posameznih motivacijskih dejavnikov pri delu se razlikujejo glede na oddaljenost zaposlenih od kraja dela. Podatki, zbrani na osnovi anketnega vprašalnika, so statistično pregledani, prikazani v tabelah in z grafi ter interpretirani.
Ključne besede: motivacija, motivacijski dejavniki, trg dela, dnevna mobilnost, motivi za mobilnost.
Objavljeno: 01.12.2010; Ogledov: 1907; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

89.
90.
Doživljanje poklicnega stresa pri policistih : diplomsko delo
Teja Zatler, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: policija, policisti, stres, dejavniki stresa, posledice stresa, diplomske naloge
Objavljeno: 07.06.2010; Ogledov: 1543; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (440,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici