| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 650
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
PRAVLJIČNE URE - ENA IZMED AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOVORA OTROK
Petra Rupreht, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljen razvoj govora predšolskih otrok po razvojnih starostnih obdobjih. Opisani so notranji in še posebej zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora. Bolj podrobno pa so v teoretičnem delu opisane dejavnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovega govora v vrtcu, doma in ob drugih aktivnostih. V drugi polovici teoretičnega dela so opisane pravljične ure kot ena izmed aktivnosti za spodbujanje govora otrok. Opisani so nameni pravljičnih ur, načela in navedena izbira literature. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete, izvedene med pravljičarji v knjižnicah na širšem območju (severna in vzhodna Slovenija ), ugotavljala, v kolikšni meri lahko pravljične ure spodbujajo razvoj govora otrok. Ugotovila sem, da večji del dejavnosti večine pravljičarjev spodbuja razvoj govora otrok in da tudi veliko uporabljajo različne govorne igre. Ker so otroci povsod zelo aktivni udeleženci pravljičnih ur in pri vseh dejavnostih radi sodelujejo ter se v vseh knjižnicah pogosto vračajo, sem sklepala, da pravljične ure lahko pripomorejo k spodbujanju razvoja govora otrok.
Ključne besede: razvoj govora, dejavniki in dejavnosti za spodbujanje razvoja govora, pravljične ure
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2219; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (277,54 KB)

72.
USPEŠNOST PREVZEMA ISTRABENZA
Luka Žerjav, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevzemi so danes nekaj vsakodnevnega, se pa razlikuje njihova uspešnost. Na uspešnost prevzemov vplivajo različni dejavniki, ki so predstavljeni v tej nalogi. Ker pa prevzem poteka po več fazah (predprevzemni, prevzemni in poprevzemni) se tudi dejavniki uspešnosti prevzema razlikujejo glede na to, v kateri fazi sodelujejo. V predprevzemni fazi sodijo med najpomembnejše: oblikovanje prevzemnega tima, analiza okolja, določitev strategije in vizije, določitev ciljev in motivov za prevzem, iskanje potencialne tarče, proučevanje in izbira ciljnega podjetja, izvedba skrbnega pregleda ciljnega podjetja, njegovega vrednotenja in načrtovanja sinergij, načrt financiranja, določitev prevzemne cene in uporaba preventivnih obrambnih mehanizmov. Najpomembnejši dejavniki uspešnosti prevzema v prevzemni fazi so: pogajanja med kupci in lastniki, ali gre za sovražni ali za prijateljski prevzem in uporaba kurativnih obrambnih mehanizmov. V za uspeh odločilni poprevzemni fazi pa so najpomembnejši sledeči dejavniki: integracija poslovnih funkcij, blagovnih znamk ter izdlekov in storitev, določanje kulture podjetja in izkoriščanja priložnosti za rast. V praktičnem delu naloge pa sta predstavljeni prevzemna in prevzeta družba ter sam potek prevzema od razmer na trgu, prevzemne namere, objave prevzemne ponudbe in do njenega izida. Seveda pa je opisano tudi dogajanje v poprevzemni fazi. Prav v tej fazi pa tudi vidimo, da je ta zadnji del prevzema res najtežji, saj se pokažejo mnoge težave prevzete družbe, ki so se prenesle tudi na prevzemno družbo.
Ključne besede: prevzem, uspešnost prevzema, predprevzemna faza, prevzemna faza, poprevzemna faza, dejavniki uspešnosti prevzema, prevzemna ponudba, Istrabenz, Petrol
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1401; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (765,79 KB)

73.
MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJALCEV VRTNEGA CENTRA KALIA MARIBOR
Martina Fras, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Konkurenca je v današnjem času vedno močnejša, zato je toliko bolj pomembno, da se podjetja čim bolj potrudijo zadovoljiti potrebe in želje svojih kupcev ter najti načine za pridobitev novih. Da pa lahko to dosežejo, morajo najprej dobro poskrbeti za svoje zaposlene, še posebej prodajalce, ki imajo neposreden stik s kupci. Dober in zadovoljen prodajalec mora biti primerno motiviran, saj le tako svoje delo opravi najboljše in vanj vloži največ truda, kar v končni obliki prinese podjetju tudi najboljše rezultate. Podjetje ima na razpolago več različnih načinov, kako primerno motivirati svoje prodajalce, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi vodja prodajalne, saj le on najbolje pozna vsakega posameznika. Ker se prodajalci med seboj razlikujejo, ni mogoče vsakega motivirati na enak način. Čeprav je najpogostejši motivacijski dejavnik denar, so tudi ostali dejavniki zelo pomembni, kot na primer prijetno delovno okolje in prijazen kolektiv. Podjetja morajo prav tako zagotoviti svojim prodajalcev primerna usposabljanja in izobraževanja, da so primerno pripravljeni za svetovanje in pomoč kupcem, ki postajajo vedno zahtevnejši. Zelo pomemben dejavnik zadovoljnih prodajalcev so tudi nagrade in primeren ter pravičen sistem nagrajevanja. Tudi tukaj prevlada finančna oblika nagrajevanja, torej plačilo posameznikove uspešnosti in dodatek za nadurno delo, šele za tem sledijo priznanja, plakete, prijazni pozdravi, pohvale in razne nagrade v obliki izletov ali večerij. Takšne dodatne stimulacije lahko zelo pozitivno vplivajo na prodajalce, saj bi svoje delo opravili veliko bolje, kot v primeru, kadar takšne nagrade niso na voljo. Prejetje takšne nagrade vsakemu posamezniku tudi različno pomeni. Za nekoga je to potrditev dobrega dela in truda, spet drug razume takšno nagrado kot nek dokaz sebi in ostalim, da je svoje delo uspešno opravil, za nekoga pa je to le nagrada, ki ji ne pripisuje velikega pomena. Našo raziskavo tega področja smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki se je nanašal le na prodajalce Vrtnega centra Kalia Maribor. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so njihovi najpomembnejši motivacijski dejavniki, ali so prodajalci zadovoljni s svojim delom, plačilom in sistemom nagrajevanja ter kakšne oblike nagrad bi najraje prejeli.
Ključne besede: Ključne besede: management prodaje, motivacija, motivacijski dejavniki, plačilo, sistem nagrajevanja, nagrada, prodajalci.
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2000; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (610,33 KB)

74.
Telesna aktivnost-varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja
Peter Sterger, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes skoraj nihče več ne dvomi, da sodi redna telesna aktivnost med temeljne elemente življenjskega sloga, usmerjenega v varovanje zdravja. Mnoge raziskave so dokazale koristnost redne telesne aktivnosti za preprečevanje nastanka, napredovanja in zapletov najrazličnejših vrst kroničnih nalezljivih bolezni, še posebej bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena telesna aktivnost kot varovalni dejavnik za zdravje srca in ožilja. Predstavljeni so bili ugodni učinki redne telesne aktivnosti na srce in ožilje, na nekatere presnovne parametre ter na mišično moč in gibljivost. Obdelani so bili dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Predstavljen je bil koronarni klub Maribor, kje delujejo koronarni klubi še drugod po Sloveniji in koliko jih je, predstavljeni so njegovi uporabniki in izvajalci programa. V preprečevanje bolezni je bila vključena tudi zdravstvena vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala med vadečimi pacienti v koronarnem klubu Maribor. Izvedena je bila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro poznajo koronarno bolezen in dejavnike tveganja. So seznanjeni s telesno aktivnostjo in so redno telesno aktivni več kot 1x tedensko. Poznajo večino vrst telesne aktivnosti in tudi njen pomen. Še vedno pa nekaj pacientov premalo pozna dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kar pomeni, da jih v vsakdanjem življenju ne morejo upoštevati. Zato je zelo pomembno, da je za paciente organizirana permanentna zdravstvena vzgoja. Od nas samih je odvisno kdaj, kje, na kak način in koliko časa bomo telesno aktivni. Sami najbolje vemo koliko smo sposobni in koliko prostega časa nam ostane za telesno aktivnost. A ne pozabimo dejstva, da telesna neaktivnost povzroči ravno toliko škode, kot če bi pokadili 25 cigaret dnevno.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, telesna vadba, koronarni klub, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 2755; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

75.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3298; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (966,49 KB)

76.
Učinkovitost HACCP sistema v šolah ptujskega in ormoškega območja
Valerija Benko, 2010, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu smo želeli predstaviti pomen varne hrane za šoloobveznega otroka, opisati pomen HACCP sistema, njegove prednosti in pomanjkljivosti, ter ugotoviti učinkovitost HACCP sistema v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja. Z namenom ugotovitve učinkovitosti HACCP sistema smo analizirali poročila o mikrobioloških preskusih odvzetih vzorcev živil in brisov na snažnost, v obdobjih pred in po uvedbo HACCP sistema, ter jih med seboj primerjali. Raziskovalni obdobji sta bili torej ločeni na obdobje od leta 1998 do 2002 in 2004 do 2008. Leto 2003 v raziskavo ni bilo vključeno saj smo smatrali to leto kot uvajalno, s predpostavko, da HACCP sistem v obratih še ni zaživel. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na obdelavi podatkov, mikrobiološko analiziranih vzorcev živil in brisov na snažnost, odvzetih v osnovnih šolah ptujskega in ormoškega območja, pridobljenih od Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Rezultati. Ugotovili smo, da se je sicer delež neustreznih brisov v petletnem obdobju po uvedbi HACCP sistema znižal v primerjavi s petletnim obdobjem pred uvedbo HACCP sistema in sicer za 1,8 % (iz 7,5 % na 5,7 %), vendar razlika ni statistično pomenljiva (p=0,067). Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je zvišal odstotek neustreznih živil in sicer za 6,4 %. Vzrok neustreznih živil je sicer v največji meri pripisati higienski oporečnosti, kar pomeni, da so živila neustrezna zaradi preseženega skupnega števila mikroorganizmov, vendar pa sta bili dve živili tudi zdravstveno oporečni, torej s prisotnostjo patogenih bakterij. Sklep. Ugotovitve v okviru specialističnega dela nakazujejo, da v šolah ptujskega in ormoškega območja HACCP sistem ni v celoti obvladovani in v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ni doprinesel k večji varnosti hrane.
Ključne besede: HACCP sistem, varna hrana, dejavniki tveganja, zastrupitve z živili, zakonodaja s področja varnih živil, šolska kuhinja.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3368; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (606,82 KB)

77.
STILI VODENJA
Tatjana Maguša, 2010, diplomsko delo

Opis: Opravljena raziskava temelji na vprašalniku W. J. Reddina, ki loči štiri temeljne stile vodenja: zadržani stil, socialno usmerjeni stil, k delovnim ciljem usmerjeni stil ter k sodelovanju usmerjeni stil. Ker je dandanes za uspešno vodenje pomembno, da vodja pozna svoj stil vodenja, da ga prilagodi glede na situacijo, v kateri se znajde, na ljudi, ki jih vodi ter na okolje v katerem dela, želimo z raziskavo, ki smo jo opravili, proučiti ali so vodje v podjetju Lentherm-Invest d.o.o. in podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. usmerjeni k delovnim ciljem ali odnosom z ljudmi. Namen naše naloge je na podlagi ocen zaposlenih, ki smo jih dobili v obeh omenjenih podjetjih, ugotoviti prevladujoči stil vodenja ter na podlagi Reddinove teorije 3-D prikazati najustreznejši stil, glede na specifično naravo dela. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene ter na podlagi njihove ocene, kako so ocenjevali svojega neposredno nadrejenega vodjo ugotovili, da je v proizvodnem podjetju Lentherm-Invest d.o.o. največ zaposlenih ocenilo svojega vodjo kot vodja, ki uporablja k delovnim ciljem usmerjeni stil, prav tega pa Reddin označuje kot najprimernejšega za njihovo naravo dela. Naj omenimo, da so rezultati pokazali, da ni močno izstopajočega stila, kar pripisujemo raznoliki naravi dela vodij, saj so bili ocenjeni vodje tako v proizvodnji kot vodje, ki se ukvarjajo z razvojno raziskovalnim delom, vodje v računovodstvu itd. Podoben rezultat, kar se tiče prevladujočega stila vodenja, smo dobili tudi na podlagi raziskave v podjetju Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.. zaradi raznolike narave dela uprave in poslovalnic, ki smo jih anketirali, vodje delajo na različnih področjih; od računovodskih, prodajnih, raziskovalnih pa vse do storitvenih. Še najpogosteje ocenjeni stil vodenja je socialno usmerjeni stil, ki ga Reddin označuje kot najprimernejšega za področje, kjer je potrebno nenehno povezovati naloge in ljudi, ki sodelujejo v procesu. Posebno pozornost smo namenili socialno in delovno usmerjenemu stilu vodenja. Rezultati so pokazali, da pri izbiri socialno usmerjenega stila vodenja ni posebnih razlik med moškimi in ženskami, med vodji z višjo ali nižjo izobrazbo ter mlajšimi ali starejšimi vodji. Pri delovno usmerjenem stilu vodenja pa smo prišli do ugotovitev, da so moški bolj delovno usmerjeni kot ženske, da so vodje, ki so starejši od 40 let, bolj delovno usmerjeni kot mlajši od 40 let ter, da so vodje z višjo izobrazbo bolj delovno usmerjeni kot vodje z nižjo izobrazbo.
Ključne besede: teorije vodenja, stili vodenja, vodenje, vodja, dejavniki, organizacija
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 7989; Prenosov: 3323
.pdf Celotno besedilo (776,10 KB)

78.
PRIDOBIVANJE, MOTIVACIJA IN ANALIZA USPEŠNOSTI ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV V ADRIATIC SLOVENICA, ZAVAROVALNA DRUŽBA D.D.
Roman Komplet, 2010, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje kvalitetnega kadra - zavarovalnega zastopnika in motiviranost je za učinkovito storilnost bistvenega pomena. Pri tem gre za vprašanje, ali so ljudje svojemu delu predani, in v kolikšni meri si prizadevajo doseči zastavljene cilje, pa čeprav so ti še tako majhni, na primer želja po večjem zaslužku ali po zgodnejšem odhodu iz službe, itd. Pojem motivacije se pogosto zdi skrivnosten, v resnici pa je nenavadno preprost, saj zadeva vprašanji, kako ravnati z ljudmi in kako doseči, da bi bili sami z delom zadovoljni. Odličnost in nadpovprečne rezultate bo podjetje doseglo le z visoko motiviranimi kadri, ki bodo v svojem razvoju in razvoju organizacije videli možnost zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih ciljev. Če bodo zavarovalni zastopniki ustrezno motivirani za svoje delo, bomo tako povečali njihovo produktivnost, zadovoljstvo, zmanjšali stroške poslovanja, izostanke od dela ter tako vplivali na izboljšano poslovanje celotnega podjetja. Naloga vodij je torej, da ugotovijo, kateri motivacijski dejavniki, glede na različno strukturo zavarovalnih zastopnikov, prevladujejo v podjetju in jih učinkovito uporabijo za povečanje motivacije zavarovalnih zastopnikov. Pomembno je, da z motivacijskimi ukrepi usmerjamo vedenje zavarovalnih zastopnikov v doseganje ciljev podjetja. Ob tem pa je treba upoštevati, da je motivacija proces, ki ni nikoli končan. Tako je treba motivacijski mehanizem, ki je v podjetju vzpostavljen, stalno preverjati, prilagajati in spreminjati. Motivacijski dejavniki za delo se namreč nenehno spreminjajo, poleg tega pa so tudi različni za različne ljudi ali skupine ljudi. Zato je potrebno vse skozi analizirati uspešnost motiviranja. S pravo kombinacijo motivacijskih dejavnikov ter mehanizmov lahko dosežemo pri zavarovalnih zastopnikih visoko stopnjo motivacije, kar bo pripomoglo k večji zagnanosti in kreativnosti ter povečanju zadovoljstva vsakega posameznika in s tem tudi k uspešnejšemu poslovanju celotnega podjetja.
Ključne besede: pridobivanje zavarovalnih zastopnikov, motivacija, motiviranje zavarovalnih zastopnikov, motivacijski dejavniki, motivacijski ukrepi, zadovoljstvo zavarovalnih zastopnikov, izobraževanje, plača, komuniciranje, nagrada, poslovanje podjetja, analiza uspešnosti motiviranja
Objavljeno: 23.08.2010; Ogledov: 2274; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (385,03 KB)

79.
PRESOJA RAZVOJA OBČINE MARKOVCI S POMOČJO IZBRANIH EKONOMSKIH KAZALNIKOV
Marjana Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Od nastanka samostojne Slovenije do danes je bilo mnogo občin novoustanovljenih (oziroma odcepljenih od matične občine). Ob osamosvojitvi je Slovenija bila razdeljena na 58 občin, danes pa jih imamo kar 210. Ena izmed mladih občin je tudi Občina Markovci, ki jo proučujemo v tej diplomski nalogi. V začetku najprej predstavimo teoretično zasnovo lokalne samouprave v Sloveniji, šele nato začnemo navajati specifične podatke obravnavane občine. Osrednji del predstavlja obdelava podatkov z demografskega in gospodarskega področja, pridobljenih iz javno dostopnih baz (AJPES in SURS). Kljub začetnemu negativnemu prirastu prebivalstva se je kasneje izkazala pozitivna rast, kar je značilno tudi za Slovenijo. Raven povprečnih neto plač v Občini Markovci v letu 2009 dosega 90 % povprečne slovenske neto plače. Število podjetij na 1.000 prebivalcev v občini Markovci v opazovanem obdobju narašča, vendar se oddaljuje od slovenskega povprečja. Bruto investicije se v letih od 1999 do 2008 v Občini Markovci povečajo za 90 odstotnih točk več kot v Sloveniji. Vendar so te na prebivalca mnogo nižje. Skupni prihodki na zaposlenega v opazovanem obdobju naraščajo, vendar pa se raven prihodka na zaposlenega v Občini Markovci odmika od slovenskega povprečja. Ključne panoge v Občini Markovci so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo, te dosegajo najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega ter prispevajo največji delež k skupnih prihodkom. Pri primerjavi Občine Markovci z referenčnimi občinami pa smo ugotovili, da je v povprečju njen razvoj podoben razvoju drugih občin, v nekaterih kategorijah je njen položaj boljši, v nekaterih pa slabši.
Ključne besede: lokalna samouprava, dejavniki gospodarskega razvoja, občina Markovci
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1232; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (888,54 KB)

80.
TRŽNO KOMUNIKACIJSKI DEJAVNIKI PRI ŠPORTNEM PLESU
Martina Plohl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali trženje in sponzorstvo v športu, s poudarkom na športnem plesu (standardni in latinskoameriški plesi). Prav tako pa smo analizirali delovanje plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji, ter podrobno predstavili matični plesni klub in plesno šolo Urška. Ugotovili smo, da obstajajo razlike tako v organizaciji, kot tudi v delovanju plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji. Večina se jih financira iz članarin oziroma šolnin, vendar nekatere plesne šole in plesni klubi posegajo tudi po iskanju donatorjev in sponzorjev. Vloga in pomen plesnih klubov je najti čim več perspektivnih plesalcev, ter pridobiti čim več mlajših otrok, ki bi se začeli aktivno ukvarjati s športnim plesom (standardni in latinskoameriški plesi), tako da nam za prihodnost plesa ne bi bilo potrebno skrbeti. Po drugi strani, pa plesne šole želijo ponuditi možnost plesnega udejstvovanja tako otrokom kot tudi odraslim ljubiteljem plesa na visokem kakovostnem nivoju. Uspeh plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji se kaže predvsem v strokovnosti kadra, ki ga plesna šola in plesni klub zaposlujeta. Za visoko usposobljenost in znanje plesnih učiteljev, pa plesne šole in plesni klubi skrbijo z rednimi seminarji in izobraževanji tako doma kot tudi v tujini. K vsemu temu pa veliko pripomorejo tudi obiskovanja velikih tekmovanj po svetu in spremljanja najboljših plesalcev. Nekoliko bolj bi se plesni klubi in plesne šole morali zavedati kvalitete in uspeha svojih aktivnih tekmovalcev, ter jim nuditi poučevanje mlajših generacij v klubu ali šoli. S tem pa bi dobro pripravili mladi kader za kasnejše poučevanje in prevzem vlog trenerja in učitelja. Plesna šola in plesni klub Urška, ki smo jo podrobneje obravnavali, je ena redkih plesnih šol, ki je zelo načrtna in dobro organizirana, ter polna novih idej, s katerimi pritegne širšo množico ljudi in ljubiteljev plesa. Podjetje Urška d.o.o., premalo posega po virih financiranja kot so sponzorstva in donatorstva. Večino finančnega zalogaja krije iz svojih lastnih virov. Podjetje Urška d.o.o., je med bolj konkurenčnimi v Sloveniji. K temu, pa ji bo še posebej pripomoglo odprtje nove in edine Akademije za ples v Sloveniji, ki svoja vrata odpira v letu 2010. Prav tako pa je plesna šola in plesni klub Urška znan po izredno izobraženem in usposobljenem plesnem kadru učiteljev in trenerjev. Dolgoročno je za slovenski ples zelo pomembnega značaja dobro delo z najmlajšimi plesalci, kar je ključnega pomena za obstoj kluba na vrhunski ravni. Predvsem zaradi malo talentiranega kadra v majhni Sloveniji.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, tržno komunikacijski dejavniki, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, plesni klub, plesna šola, sponzorstvo, metode financiranja.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 1634; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (616,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici