| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


631 - 640 / 657
Na začetekNa prejšnjo stran57585960616263646566Na naslednjo stranNa konec
631.
Planiranje razvoja podjetja na ravni politike podjetja in strateškega managementa
Tamara Frece Ribič, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Podjetja delujejo v okolju, ki se nenehno spreminja ter je nepredvidljivo. Naloga politike podjetja in strateškega managementa v podjetju je, da zazna priložnosti iz zunanjega okolja ter prednosti, ki jih ima podjetje pred konkurenco ter jih tudi izkoristi in tako podjetju omogoči konkurenčno prednost. Podjetja planirajo razvoj z namenom po izboljšanju kakovosti svojih struktur in resursov. Podjetja morajo slediti svojemu razvoju in rasti ter stremeti h vedno večjemu izboljšanju samega sebe. Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, kjer se podjetja prav tako morajo prilagajati okolju ter v njem zaznati spremembe ob enem pa morajo podjetja v turizmu venomer raziskovati svoje konkurente, saj le-teh ni malo. Turizem je panoga, kjer morajo podjeta, ki delujejo v njem, slediti svojemu razvoju ter nenehnemu izboljšanju samega sebe, saj je konkurenčnost v tej panogi visoka. Po drugi strani pa udeleženci podjetja vedno več pričakujejo od storitev, ki jih ponuja turistična panoga. Tako se morajo podjetja prilagajati ali celo preseči konkurenco, slediti svojemu razvoju in zadovoljevati potrebe svojih udeležencev. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo opredelili planiranje razvoja na ravni politike podjetja, kjer bomo opredelili vizijo podjetja, politiko podjetja ter procese in metode planiranja na ravni politike podjetja. Prav tako bomo opredelili planiranje razvoja na ravni strateškega managementa, kjer bomo opredelili razvoj podjetja kot osrednjo strateško možnost in opredelili procese ter metode planiranja na ravni strateškega managementa. V empiričnem delu bomo proučevali slovensko podjetje Terme Čatež d.d., in njegovo razvojno možnost. S pomočjo podatkov, ki jih bomo pridobili z razvojno proučitvijo podjetja samega, bomo za na konec dodali predloge razvojne vizije, politike podjetja in strategij.
Ključne besede: rast in razvoj podjetja, vizija podjetja, politika podjetja, strateški management, zunanje okolje podjetja, notranji dejavniki podjetja, Terme Čatež, d.d.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 222; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

632.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Ključne besede: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 166; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

633.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 262; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (809,81 KB)

634.
Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev
Jasmina Vandur, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

635.
Tvegano pitje alkohola in duševno zdravje pri odraslih
Urška Nemec, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.
Ključne besede: zloraba alkohola, odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, soobolevnost depresije, AUDIT 10 vprašalnik, PHQ-9 vprašalnik
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 259; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (961,40 KB)

636.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 184; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

637.
MODEL VREDNOTENJA DEJAVNIKOV ZA POVEČANJE INOVACIJSKE UČINKOVITOSTI PROIZVODNIH PODJETIJ
Rolando Koren, 2019, doktorska disertacija

Opis: Inovacije so že od nekdaj gonilna sila napredka gospodarstva in civilizacije. Najpogosteje se inovacije povezujejo z raziskovalno-razvojnimi aktivnostmi pri izdelkih. Konkurenčne prednosti evropskih podjetij pa ne izhajajo zgolj iz inovacij izdelkov, temelječih na R&R delu, ampak tudi iz ne-tehniških oziroma organizacijskih inovacij, s katerimi želimo posodobiti proizvodne procese. Pri tem je zelo pomemben parameter, ki ga v doktorski disertaciji imenujemo inovacijska učinkovitost. Inovacijska učinkovitost proizvodnih podjetij je sposobnost, da z implementacijo večjega števila tehniških ali organizacijskih inovacij, kot posledic izbranih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti, povečujejo svojo sposobnost za razvoj novih izdelkov in s tem tudi svojo donosnost. Namen disertacije je bil raziskati vpliv dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti v proizvodnih podjetjih. V ta namen je bil razvit model vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij. Cilj doktorske disertacije je bil, glede na razviti model, ugotoviti vpliv medsebojnih povezav posameznih sklopov dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti proizvodnih podjetij, ugotoviti njihov vpliv na tehniške in organizacijske inovacije ter njihov neposredni vpliv na sposobnost razvoja in uvedbe novih izdelkov na trg in donosnost podjetja. Doktorska disertacija je omejena na podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete Raziskava proizvodne dejavnosti v Evropi (EMS). Naše analize so bile opravljene z naprednimi statističnimi metodami. Pregled literature je pokazal, da inovacije niso dovolj raziskane, še posebej to velja za merjenje organizacijskih inovacij. Raziskave so pokazale, da proizvodna podjetja, ki so pogosteje sposobna uporabljati inovacijske koncepte na srednjem ali celo visokem nivoju, praktično ne proizvajajo enostavnih izdelkov. V skupini šestih identificiranih vplivnih dejavnikov za povečanje inovacijske učinkovitosti obstajata dva, ki močno vplivata na razvoj novih izdelkov in njihovo lansiranje na trg. To sta subjekt sodelovanja (sodelovanje s kupci) in R&R aktivnosti. Obstajajo trije tehnični in kar sedem organizacijskih konceptov, izmed katerih večina močno vpliva na sposobnost razvoja in lansiranja novih izdelkov na trg.
Ključne besede: inovacije, tehniške inovacije, organizacijske inovacije, inovacijska učinkovitost, vplivni dejavniki, povezanost vplivnih dejavnikov, anketa, opisna statistika, korelacija, regresija
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 166; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

638.
Kritični dejavniki uvedbe pri projektih digitalne transformacije
Nina Petelin, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih so podjetja v skoraj vseh panogah izvedla številne pobude za raziskovanje novih digitalnih tehnologij in izkoriščanje njihovih koristi. To velikokrat zahteva transformacijo celotnega poslovanja podjetja. Podjetja si prizadevajo za uvedbo digitalne transformacije preden se je lotijo konkurenti ter si tako zagotoviti preživetje na trgu in doseganje konkurenčnih prednosti. Gradniki digitalne transformacije: računalništvo v oblaku, velike količine podatkov in analitika s pomočjo interneta stvari omogočajo podjetjem, da spremenijo obstoječe poslovne modele ter ustvarjijo nove izdelke in storitve. Vključevanje novih digitalnih tehnologij pa pomeni tudi večja tveganja kibernetske varnosti. Čeprav so inovativne digitalne tehnologije ključne za digitalno transformacijo, se moramo zavedati, da digitalna transformacija ni zgolj tehnološki izziv, ampak projekt celovitega preoblikovanja podjetja, ki vključuje spreminjanje kulture podjetja, vodstvenih konceptov, načina komunikacije in dela v podjetju. Digitalna transformacija prinaša številne koristi, hkrati pa ustvarja pritisk in številne izzive za podjetja.
Ključne besede: digitalna transformacija, računalništvo v oblaku, velike količine podatkov, internet stvari, kibernetska varnost, kritični dejavniki uspeha
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 160; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

639.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Matija Čakar, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje je eden temeljnih dejavnikov za dobro življenje posameznika v družbi in pri delu. Pomembno je poskrbeti, da se izboljšuje in ohranja zdravje zaposlenih, saj s tem pripomoremo k njihovi večji produktivnosti, motivaciji pri delu in ustvarjalnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu je program in hkrati poslovna politika podjetja, kjer je zdravje in dobro počutje zaposlenih bistvenega pomena in enotna, vzajemna korist tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del smo uporabili kvalitativno metodologijo. Kot pripomoček za raziskavo smo izvedli vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na podjetje X d. o. o., v katerem smo izvedli raziskavo. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da zaposleni v podjetju slabo skrbijo za svoje zdravje tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Na delovnem mestu skoraj ne izvajajo vaj za razgibavanje in za preprečitev preobremenitvenega sindroma. Smernice in dobro izhodišče za nujne ukrepe pri promociji zdravja na delovnem mestu izhajajo iz dejstva, da veliko zaposlenih meni, da je za njihovo zdravje s strani delodajalca premalo poskrbljeno. Diskusija: Naš cilj je boljša ozaveščenost s programom promocije zdravja na delovnem mestu v podjetjih in ustanovah, saj program izboljšuje zdravje zaposlenih. S tem se podaljšuje kakovost življenja, produktivnost, motivacija in uspešnost zaposlenih. Velik vpliv na izvajanje delavnic promocije zdravja na delovnem mestu imajo vodstva v podjetjih, kakor tudi sami zaposleni.
Ključne besede: program, zaposleni, dejavniki zdravja, življenjski slog, delovno okolje, delavnice, medicinska sestra
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 117; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (760,27 KB)

640.
Vpliv dejavnikov kakovosti na organizacijsko kulturo in klimo v zdravstvu
Kaja Železnik, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kakovost v zdravstvu ter različni kazalniki le-te. Opredeljeni so kazalniki organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECS), projekt PATH ter šest načel kakovosti. Na podlagi šestih načel kakovosti smo ugotovili, kako je kakovost v zdravstvu povezana in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih bolnišnicah. S pomočjo Likertove lestvice smo ugotovili, katero načelo je za zaposlene v slovenskih bolnišnicah na področju dela najmanj in katero najbolj pomembno. Anketirani so ocenili, da je najpomembnejše načelo varstvo pacientov, zatem osredotočenost na obravnavo pacienta, uspešnost zdravstvenih posegov, enakost do obravnave pacienta, pravočasno zdravljenje, za očitno najmanj pomembno pa so ocenili učinkovitost. Za večjo relevantnost pomembnosti načel kakovosti anketiranih smo v anketi uporabili tudi rangiranje teh načel. Na podlagi dobljenih rezultatov so anketiranci ocenili, da je najpomembnejše varstvo pacientov in najmanj pomembna učinkovitost v smislu – ali lahko nekaj naredimo ceneje z enakim učinkom. V tem delu smo ugotovili, da je rezultat o najbolj pomembnem in najmanj pomembnem načelu enak, ne glede na vrsto merjenja pomembnosti načel.
Ključne besede: Dejavniki kakovosti, kakovost v zdravstvu, organizacijska klima, organizacijska kultura
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 232; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici