| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


611 - 620 / 686
Na začetekNa prejšnjo stran58596061626364656667Na naslednjo stranNa konec
611.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji
Bruno Blažina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 766; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

612.
Primerjava vodenja med Evropo in Afriko na primeru Andritz Hydro GmbH
Gregor Obrulj, 2018, diplomsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo področje situacijskega vodenja, opredeljene in predstavljene so štiri najbolj prepoznavne teorije iz področja situacijskega vodenja, te so, Fiedlerjev kontingenčni model vodenja, Herseyev in Blanchardov situacijski model vodenja, Housova teorija poti in cilja in Vroom-Yettonov model situacijskega vodenja. Prav tako obravnavamo vpliv različnih kultur na proces vodenja, kar predstavlja pomemben dejavnik pri izbiri najprimernejšega stila vodenja ter pri samem procesu vodenja. Z opredelitvijo teh modelov smo si postavili podlago za drugi del naloge, kateri predstavlja primerjavo vodenja med Evropo in Afriko na primeru globalnega podjetja. Zamisel, ki stoji za tem, je ta, da želimo pokazati kakšne razlike nastanejo pri uporabi posameznih pristopov vodenja in prikazati kateri so ti dejavniki, ki povzročajo nastanek nekaterih razlik. V mislih imamo predvsem kulturne in geografske dejavnike, ki imajo velik vpliv na interakcijo z zaposlenimi, Omenjene razlike med Evropo in Afriko se najizrazitejše opazijo oz. odražajo se v kulturi, prepričanjih, dojemanju in medsebojnem spoštovanju. K temu pa še moramo prišteti ekonomske, politične in socialne razmere v državi, slabo razvita infrastruktura, praktično neobstoječa komunikacijska infrastruktura, visoka stopnja izpostavljenosti infekcijskim boleznim itn. Vse naštete karakteristike vodji še posebej otežijo vodenje, planiranje in organiziranje na območju Afrike v primerjavi z Evropo. Naloga prikazuje najpomembnejše razlike in težave, ki se pojavljajo pri izvajanju funkcij vodilnih zaposlenih podjetja Andritz Hydro GmbH. Prikazujemo kompleksnost procesa vodenja na območju Demokratične Republike Kongo in nakazujemo na dejavnike katere je potrebno odpraviti v kolikor je to seveda možno ali pa se jim posebej posvetiti in jih skušati obvladati, da bi dosegli relativno harmoničen proces vodenja. Seveda pa je še dejavnih vrste drugih vplivov, ki se na prvi pogled morda zdijo nepomembni, lahko pa sprožijo niz dejavnikov, ki nato močno posegajo v proces vodenja.
Ključne besede: Vodenje, stili vodenja, Evropa, Afrika, dejavniki vodenja, situacijsko vodenje
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 277; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (416,59 KB)

613.
Zadovoljstvo in motivacija zaposlenih po Herzbergovi teoriji motivacijskih dejavnikov v Cankarjevem domu
Dragica Šobot, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Za uspešno organizacijo so potrebni motivirani zaposleni, pozitivna organizacijska kultura, nenehna vlaganja za izgradnjo tima in timskega dela ter zaupanje zaposlenih v vodstvo in upravljanje organizacije. Organizacija je bolj uspešna, če pozna svoje zaposlene, njihove prednosti in slabosti ter konstantno išče rešitve za poboljšanja v organizaciji, skupinskem zaupanju in motivu zadovoljstva s ciljem doseganja skupnega interesa. Dober partnerski odnos med zaposlenimi in vodstvom, motiviranost kadra ter tehnološka podpora in usposabljane so pogoji za doseganje ciljev organizacije. Tema magistrskega dela se nanaša na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih v kulturno-kongresnem javnem zavodu Cankarjev dom. Na podlagi Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije skušamo ugotoviti splošno stanje zadovoljstva in motiviranosti zaposlenih ter ali Herzbergova teorija v našem primeru drži. Poleg tega nas zanima, s katerimi dejavniki Herzbergove teorije so zaposleni najmanj zadovoljni. Na osnovi rezultatov nato podamo priporočilo za odpravo nezadovoljstva in izboljšanje stanja. V magistrskem delu na kratko predstavimo okolje, probleme, namene in cilje, povezane z motivacijo in zadovoljstvom zaposlenih v javnem zavodu Cankarjev dom. V teoretičnem delu na kratko predstavimo različne teorije motiviranja zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in obravnavano okolje. V empiričnem delu na podlagi zastavljenih trditev o motivaciji in zadovoljstvu, hipotez ter anketne raziskave, izvedene v javnem zavodu Cankarjev dom, podamo ugotovitve in predloge za odpravo obravnavanih težav.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - motivacija, - motivacijske teorije, - Herzbergovi motivacijski dejavniki.
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 403; Prenosov: 0

614.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 459; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

615.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 450; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

616.
Analiza dejavnikov nakupnega odločanja ob nakupu papirnatih izdelkov
Maša Vižintin, 2018, magistrsko delo

Opis: Na izbiro in nakup izdelka vpliva veliko število dejavnikov, ki se razlikujejo pri vsakem posamezniku, zato je njihovo vlogo in pomembnost težko preučevati. Hkrati pa za tržnike predstavljajo izjemno pomemben pokazatelj potrošnikovega vedenja ob nakupu izdelka določene kategorije. Da bi potrošnikovo obnašanje lažje razumeli, so tržniki razvili model procesa nakupnega odločanja, ki nam pomaga pri prepoznavanju specifik vedenja potrošnikov pri nakupu izdelkov. Na podlagi tega so opredelili tudi različne vrste potrošnikovega vedenja ter določene dejavnike, ki na sam proces in odločitev o nakupu vplivajo v največji meri. Kljub temu pa se je pomembno zavedati dejstva, da se vedenje potrošnikov v procesu nakupnega odločanja razlikuje pri nakupu izdelkov različnih kategorij, zato je potrebno vedenje ob nakupu različnih izdelkov na podlagi teoretičnih dejstev vsakič znova preučiti. Namen magistrskega dela je preučiti dejavnike, ki vplivajo na nakup papirnatih izdelkov na slovenskem trgu in ugotoviti njihovo pomembnost. Pri tem smo se osredotočali predvsem na pomembnost in razmerje pomembnosti med dejavnikoma »blagovna znamka« in »cena«.
Ključne besede: dejavniki nakupnega odločanja, proces nakupnega odločanja, papirnati izdelki, blagovna znamka, cenovni nakupni dejavniki
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 323; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

617.
Analiza zadovoljstva in pripadnosti podjetju x
Tilen Sašo Kaloh, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo v teoretičnem delu raziskali in spoznali pojma zadovoljstva pri delu in pripadnost zaposlenih. Oba pojma smo predstavili v teoretičnem delu, kjer smo s pomočjo domače in tuje literature pojma podrobno opisali ‒ iz česa je sestavljeno zadovoljstvo, kateri dejavniki imajo učinek na njo in kakšne so posledice zadovoljstva oziroma nezadovoljstvo za organizacijo. Pri pripadnosti smo opredelili njegov pomen za podjetje, spoznali dejavnike in dva modela pripadnosti. V empiričnem sklopu diplomskega projekta smo raziskovali dejansko raven zadovoljstva in pripadnosti v izbranem podjetju. Ugotavljali smo, s čim so zaposleni najbolj zadovoljni, kateri je po njihovem mnenju ključen dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo in v zadnjem sklopu empiričnega dela raziskovali, kako se pripadnost spreminja glede na delovno dobo, ki jo ima zaposlen v izbranem podjetju.
Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, dejavniki zadovoljstva, pripadnost, dejavniki pripadnosti, model pripadnosti
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 415; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

618.
Modeliranje zaledja letališč v alpsko-jadranski regiji
Simona Šinko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga temelji na modeliranju zaledja šestih letališč v Sloveniji ter njenih sosednjih državah (Ljubljana, Zagreb, Trst, Gradec, Celovec in Benetke). Metodologija, ki smo jo uporabili v delu, je bila sprva razvita za modeliranje zaledij pristanišč, mi pa smo jo dodelali tako, da je uporabna za izračun potencialnih zaledij letališč. Metodologija predstavlja hibridni pristop k modeliranju, ki združuje analitično hierarhični proces za analizo subjektivnih dejavnikov (kot sta frekvenca letenja v večja mesta in oddaljene destinacije) in mešano celoštevilčno linearno programiranje za vključitev objektivnih dejavnikov (cena letalske vozovnice, oddaljenost domačega naslova od letališča, čas potovanja). Delo se od ostalih znanstvenih in strokovnih del tujih avtorjev razlikuje ravno v uporabljeni metodologiji, saj za tovrstne analize raziskovalci uporabljajo izključno eno vrsto podatkov subjektivne ali objektivne. Ugotovitve, ki smo jih predstavili na zemljevidu zaledij letališč, so lahko pomembne tudi pri načrtovanju vlaganj v analizirana letališča in za izboljšanje konkurenčne prednosti.
Ključne besede: alpsko-jadranska regija, analitično hierarhični proces, dejavniki odločitve, mešano celoštevilčno linearno programiranje, potovanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 467; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

619.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Ključne besede: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

620.
Varnost človeškega življenja na morju
Matic Petričevič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnavana zagotavljanje varnosti človeških življenj na morju. Varnost človeškega življenja na morju se nanaša na varnost posadke in potnikov na ladji. Človeško življenje je na morju izpostavljeno različnim dejavnikom tveganja varnosti, ki so v zvezi z morjem, ladjo, tovorom in ladijsko posadko. Zaradi nesreče britanske prekooceanske potniške ladje Titanic, v kateri je umrlo veliko ljudi, je bila leta 1914 sprejeta prva Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju. V letu 1948 je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija, ki je na mednarodni ravni prevzela odgovornost za varnost človeških življenj na ladjah trgovske mornarice. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je zaradi občutnega zmanjšanja števila vojn in povečanja blagostanja v nekaterih državah začel razvijati ladijski turizem. Postopoma se je število potnikov začelo večati in povečala se je tudi zmogljivost ladij. Varnost človeškega življenja na morju se je ponovno postavila pod vprašaj v sodobnem času, ko so se začele dogajati nesreče potniških ladij, ki so povzročile posebno veliko število smrtnih žrtev. Kmalu so ugotovili, da za tako veliko število smrti ni kriva narava ali tehnologija, ampak predvsem človek. Številne preiskave nesreč so namreč pokazale, da so ladijske družbe slabo upravljale s pomorsko varnostjo in niso imele vzpostavljenega varnostnega menedžmenta. Varnost je bila v celoti prepuščena ekonomiji podjetja. Z namenom izboljšanja razmer je leta 2002 v veljavo stopil Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij, ki je določil pristojnosti in odgovornosti ladjarja, kapitana in pooblaščene osebe za varnost ljudi in okolja tekom opravljanja pomorske dejavnosti. Zaradi tega je v zadnjih desetih letih na svetovni ravni prišlo do upada števila zelo resnih ladijskih nesreč, vendar se med njimi še vedno pojavljajo nesreče s številnimi smrtnimi izidi, h katerim pa bistveno prispeva tudi slaba varnostna kultura zaposlenih, predvsem kapitanov.
Ključne besede: diplomske naloge, pomorska varnost, konvencija, dejavniki tveganja, nesreče, varnostni menedžment
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 417; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1023,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici