| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


591 - 600 / 653
Na začetekNa prejšnjo stran56575859606162636465Na naslednjo stranNa konec
591.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 415; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

592.
Motivacija zaposlenih v proizvodnem podjetju
Maruša Štuhec, 2017, diplomsko delo

Opis: Kot osnovni problem smo v pričujoči nalogi obravnavali motiviranost zaposlenih v proizvodnem podjetju. Ustrezno motivirani delavci so tisti, ki so pri delu uspešni, zadovoljni in ki zastavljene cilje podjetja istovetijo s svojimi cilji. Počutijo se kot pomemben del podjetja in zaradi tega čutijo tudi pripadnost podjetju. Da bi čim bolje raziskali področje motiviranja zaposlenih smo v nalogi smo obravnavali osnovne pojme s področja motivacije zaposlenih in analizirali teoretične vire. Osnovni namen naloge je bil ugotoviti pomen motivacije, ki je pomemben dejavnik za uspešno doseganje ciljev podjetja, na zadovoljstvo zaposlenih in za ustvarjanje pozitivne delovne klime. Skozi opravljeno anketo smo ugotovili, da uspešnost zaposlenih ni odvisna le od osebnostnih in fizičnih sposobnosti, temveč veliko vlogo pri tem ima tudi motivacija kot način ravnanja z ljudmi, s katerim lahko nadrejeni doseže boljše rezultate celotnega podjetja. V praksi smo teoretična spoznanja glede motiviranosti zaposlenih preverjali v enem od proizvodnih podjetij. Za časa opravljanja študentskega dela smo s pomočjo ankete pridobili relevantne odgovore in se prepričali, da je za zaposlene, čeprav jim je ponujeno več vrst in načinov motiviranja, denarna motivacija le ena od ključnih.
Ključne besede: zaposleni, motivacija, motivacijski dejavniki, delovno okolje, zadovoljstvo pri delu
Objavljeno: 04.12.2017; Ogledov: 280; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

593.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 499; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

594.
Diverzifikacija poslovanja kot strategija rasti in razvoja msp
Urška Mlinarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt obsega teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili mala in srednja velika podjetja ter predstavili poslovanje le-teh v Sloveniji. Opredelili smo tudi, kaj je življenjski cikel podjetja, največji poudarek pa smo namenili strategijam rasti in razvoja. Našteli smo dejavnike podjetniške rasti, kasneje pa opisali vrste strategij. Izbrali smo diverzificirano rast podjetja kot eno izmed temeljnih strategij rasti. Najprej smo po različnih avtorjih poiskali različne definicije diverzifikacije ter opredelili priložnosti in nevarnosti izbrane strategije rasti. Na koncu smo opisali še vrste in načine doseganja rasti s strategijo diverzifikacije. Teoretični del smo podkrepili s praktičnim primerom podjetja Hemptouch, d. o. o. Za to podjetje smo se odločili zato, ker smo tudi sami njihovi odjemalci. Podjetje se namreč ukvarja s posebnim segmentom izdelkov, in sicer s kremami in kapljicami za različne težave s kožo. Veljajo za 100-odstotno veganske izdelke. Vsebujejo pretežno hidrolat konoplje in konopljine kanabinoide, poleg tega pa še ostale sestavine, kot so bergamotka, nageljnove žbice, muškatna kadulja, šentjanževka, damaščanska vrtnica, geranija, kajenska paprika, propolis, koencim Q10, limona, hialuronska kislina in druge. Izdelke prodajajo prek svoje spletne strani in v trgovinah Biotopic in Kalček. Ne dolgo nazaj pa so začeli prodajati svoje izdelke tudi v trgovini Hofer, a le določene kreme. V praktičnem delu smo najprej predstavili izbrano podjetje Hemptouch, d. o. o., in ugotovili, da je podjetje še zelo mlado, saj je bilo ustanovljeno na začetku leta 2014. Ko smo se poglobili v rast in razvoj podjetja, smo ugotovili, da so dokaj hitro začeli razmišljati o diverzifikaciji. Za strategijo diverzifikacije so se v podjetju odločili, ko so spoznali, da na generičen način podjetje ne more več rasti. Na diverzificiran način so rastli tako, da so z obstoječimi proizvodi stopili na tuji trg. Podjetju je uspelo pravi čas na pravem mestu udejanjiti idejo o izdelkih iz industrijske konoplje. Do tega so prišli, ker so na eni strani imeli znanje o konoplji, na drugi strani pa znanje o zeliščarstvu in naravnih zdravilnih učinkih zelišč. Tako je prišlo do ideje o konopljini kozmetiki. V Sloveniji imajo kar nekaj konkurence, saj obstajajo podjetja, ki imajo recimo konopljine kapljice, nimajo pa razvite celotne linije izdelkov, kot jo ima podjetje Hemptouch, d. o. o. Veliko več konkurence imajo na tujih trgih, saj so tam ljudje veliko bolj ozaveščeni o zdravilnih učinkih industrijske konoplje kot pri nas. Odjemalci so tudi pripravljeni več plačati, zato je tudi tam prodaja večja.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, življenjski cikel podjetja, dejavniki podjetniške rasti, strategije rasti, generična rast, diverzificirana rast
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

595.
Raznolikost zaposlenih v slovenskih in nemških podjetjih
Barbara Jurić, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes je konkurenca na trgu dela velika. Vsak se bori za svoj obstoj, poskuša biti inovativen in boljši od drugih. Podjetja med seboj čedalje bolj tekmujejo in postajajo konkurenčna. Vodilni v podjetjih se vse bolj zavedajo pomembnosti znanja, sposobnosti, izkušenj in raznolikosti zaposlenih. Trudijo se uvesti nekaj novega, kar bi predstavljajo konkurenčno prednost. Na mednarodnem trgu dela vse bolj prihaja do večjega števila zaposlenih različnih ras, kultur, drugačnih verskih prepričanj, osebnostnih vrednot in življenjskega sloga. Prav zato postaja raznolikost zaposlenih v podjetjih vse večji izziv za podjetje. V podjetjih več nimajo izbire ali bodo imeli raznolikost zaposlenih v podjetju, saj ta skozi leta postaja samoumevna. Raznolikost zaposlenih v podjetju je odvisna od načina vodenja v podjetju, katere podjetju prinašajo konkurenčne prednosti. Te prednosti imenujemo upravljanje raznolikosti zaposlenih v podjetju. V magistrskem delu smo predstavili pojem raznolikosti, kjer smo skozi več različnih definicij različnih avtorjev dobili razlago o pojmu. Nato smo našteli in opisali dejavnike raznolikosti, katere smo preučili. Pobližje smo se seznanili z upravljanjem raznolikosti zaposlenih v podjetjih. Preučili smo prednosti in slabosti povezane z raznolikostjo ter izzive raznolikosti na delovnem mestu. Opisali smo tudi upravljanje raznolikosti v Sloveniji, Nemčiji in obravnavo metod ter našteli in predstavili pristope za upravljanje raznolikosti zaposlenih. Magistrsko delo obravnava problematiko neenakih možnosti zaposlovanja in dela med spoloma torej raznolikost zaposlenih v podjetju. Obstoječo problematiko smo obravnavali s strani zaposlenih v podjetju. Ekonomski vidik reševanja problema oziroma sprejemanja raznolikosti se dopolnjuje z iskanjem rešitev v okvirih podjetja, predvsem pa skozi moralo in etiko managementa. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v podjetjih Bosch in Gorenje na Slovenskem kot Nemškem trgu, ki se je navezovala na njihove raznolikosti zaposlenih v podjetjih. Zanimalo nas je kakšne koristi to prinaša podjetjem ter kakšen vpliv ima raznolikost na zaposlene.
Ključne besede: raznolikost, zaposleni, podjetje, dejavniki raznolikosti zaposlenih, upravljanje raznolikosti zaposlenih, raznolikost zaposlenih v Sloveniji in Nemčiji.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 335; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

596.
Vloga občine pri vzpodbujanju razvoja turizma
Janko Virant, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Občina lahko na razvoj turizma vpliva na več načinov. Njeno vlogo in načine, kako lahko vpliva na razvoj, pojasnimo s pomočjo analize kodiranja izvedenih intervjujev. Na medsebojno sodelovanje lahko vpliva več dejavnikov, med drugim tudi vpliv turizma na okolje, zaradi česar so še toliko bolj pomembne informacije in njihova dostopnost splošni javnosti. V teoretičnem delu je opredeljeno medsebojno sodelovanje in vloga Občine v turizmu. Poudarek je tudi na medsebojnem sodelovanju in dejavnikih, ki vplivajo na uspešen razvoj turizma na neki destinaciji. V empiričnem delu je predstavljeno raziskovalno okolje Občine Podčetrtek, kako je Občina in medsebojno sodelovanje vplivalo na razvoj turizma v preteklosti. Ugotovili smo, da je Občina »most« med različnimi interesi lokalnega prebivalstva in turističnih akterjev ter dober posrednik med notranjim in zunanjim okoljem, in sicer ravno zaradi njene pravne opredelitve. Občina lahko s svojimi predlogi in pristojnostmi znatno vpliva na vzpodbujanje razvoja turizma.
Ključne besede: Občina, sodelovanje, dejavniki razvoja turizma, Podčetrtek
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 496; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

597.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 350; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

598.
Kritični prerez besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem
Tomaž Petek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava prikazuje poskus kritičnega prereza besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici in pri dejavnostih, povezanih s šolo oz. vrtcem. Ugotavljamo, da se učitelj oz. vzgojitelj v vzgojno-izobraževalnem procesu srečuje z različnimi položaji, okoliščinami, v katerih govorno nastopa. Ker se sporazumeva z besedili in ne s posameznimi povedmi ali celo z besedami, mora za učinkovito govorno nastopanje med drugim poznati značilnosti različnih besedilnih vrst. Za raziskovanje besedilnih vrst smo ob upoštevanju različnih znanstvenih opredelitev nekoliko priredili Toporišič-Žagarjevo klasifikacijo glede na sporočevalne postopke in funkcijske zvrsti ter se omejili na tiste besedilne vrste, ki so posredno ali neposredno povezane z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici. V razpravi je poudarjeno tudi vprašanje, ali učitelj oz. vzgojitelj že z vstopom v razred oz. igralnico govorno nastopa oz. ali je vsaj del (učne) ure tudi govorni nastop.
Ključne besede: besedilne vrste, besedilo, dejavniki sporočanja, govorno nastopanje, sporazumevalna načela, učitelj, vzgojitelj
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 144; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (136,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

599.
Prepričanja učencev, staršev in učiteljev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti
Helena Smrtnik Vitulić, Irena Lesar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: S prispevkom smo želeli proučiti prepričanja učencev, učiteljev in staršev o notranjih dejavnikih učne uspešnosti ter preveriti, ali se njihova prepričanja med seboj razlikujejo. V prispevku so tematizirana prepričanja o naslednjih notranjih dejavnikih učne uspešnosti: osebnostnih potezah, intelektualnih sposobnostih, govorni kompetentnosti, zanimanju za predmet in lokusu nadzora. V vzorec je bilo vključenih 516 učencev petega, sedmega in devetega razreda iz 12 različnih osrednjeslovenskih osnovnih šol, njihovih 408 staršev in 195 učiteljev. Starši so v anketnem vprašalniku med širšimi osebnostnimi potezami kot najpomembnejši za učno uspešnost označili odprtost in vestnost, učenci odprtost in ekstravertiranost, učitelji pa sprejemljivost in čustveno stabilnost. Med drugimi izpostavljenimi notranjimi dejavniki učne uspešnosti pa po prepričanjih anketirancev na učno (ne)uspešnost najbolj vplivata (ne)zanimanje za predmet in notranji lokus nadzora, nekoliko manj pa učenčeve intelektualne sposobnosti in govorna kompetentnost. Prepričanja o posameznih dejavnikih učne uspešnosti se med skupinami anketirancev razlikujejo. V prihodnje bi bilo učence, učitelje in starše smiselno spodbuditi k razmišljanju o pomenu posameznih dejavnikov učne uspešnosti, predvsem pa bi bilo z njimi potrebno spregovoriti o tem, na katere dejavnike učenci, učitelji in starši lahko vplivajo in s tem izboljšajo učno uspešnost učenca.
Ključne besede: učna uspešnost, prepričanja, notranji dejavniki, starši, učenci, učitelji
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 208; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (188,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

600.
Povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresijo v obdobju staranja
Sara Ledinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Depresija in anksioznost se povezujeta v vseh življenjskih obdobjih, izjeme ne predstavlja niti pozna odraslost. Osamljenost lahko pomembno vpliva na depresijo in anksioznost, socialni dejavniki pa imajo pomembno vlogo pri mentalnem zdravju starostnikov. Namen raziskave je preučiti povezanost socialnih dejavnikov z anksioznostjo in depresivnostjo v pozni odraslosti, ob tem pa jih primerjati med domačim in institucionalnim okoljem. Predvidevali smo, da se bodo izguba partnerja in redni stiki z otroki pomembneje povezovali z anksioznostjo in depresivnostjo v domačem okolju, medtem ko bodo starostniki v institucionalnem okolju imeli pomembnejšo povezanost obeh stanj z nevključenostjo v skupnost in nezadovoljstvom s prijateljstvom. V raziskavi je sodelovalo 108 posameznikov nad 65. letom starosti. Vzorec je bil porazdeljen na skupino v domačem okolju (N = 52) in skupino v institucionalnem okolju (N = 56). Rezultati so pokazali, da sta anksioznost in depresivnost značilno povezani v pozni odraslosti. Anksioznost in depresivnost se med izbranima skupinama (domače in institucionalno okolje) pojavljata v podobni meri. Starostniki v institucionalnem okolju ne doživljajo več anksioznosti in depresivnosti v primerjavi z domačim okoljem. Izguba partnerja ne predstavlja pomembnega socialnega dejavnika, ki bi se povezoval z depresivnimi in anksioznimi simptomi v izbranem vzorcu. Redni stiki z otroki so pomembni povezani z anksioznostjo in depresivnostjo le v domačem okolju, kljub temu pa ni bilo statistične razlike med domačim in institucionalnim okoljem. Rezultati so pokazali, da nevključenost v skupnost ni močneje povezana z anksioznostjo in depresivnostjo v institucionalnem okolju glede na primerjavo z domačim okoljem. Nevključenost v skupnost je pomembno povezana z depresijo v obeh okoljih. Nezadovoljstvo s prijateljstvom je edina postavka, pri kateri se je pokazala statistično pomembna razlika med izbranima okoljema, saj je nezadovoljstvo s prijateljstvom močneje povezano z anksioznostjo v institucionalnem okolju. Izsledki raziskave nakazujejo, da razlike v povezanosti anksioznosti, depresivnosti in socialnih dejavnikov niso odvisne od domačega in institucionalega okolja kot takega. Izjema se je potrdila pri nezadovoljstvu s prijateljstvom.
Ključne besede: starostniki, socialni dejavniki, anksioznost, depresija, odnosi v pozni odraslosti, domovi starejših občanov
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 392; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (902,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici