| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


551 - 560 / 653
Na začetekNa prejšnjo stran52535455565758596061Na naslednjo stranNa konec
551.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V ZAVODU ZA TURIZEM MARIBOR - POHORJE
Eva Kruder, 2016, diplomsko delo

Opis: Organizacijska kultura je del vsake organizacije, saj je to ključni dejavnik dobrega delovanje organizacije znotraj kakor tudi izven njenega okolja. Da bi spoznali in razdelali organizacijsko kulturo Zavoda z turizem Maribor – Pohorje, moramo najprej spoznati kaj sploh organizacijska kultura je in kateri so ključni dejavniki prepoznavanja organizacijske kulture. Ker so nekateri elementi organizacijske kulture vidni že zunanjemu opazovalcu, nekateri pa so skriti in jih poznajo samo člani posamezne organizacije, je prav tako pomembno poznavanje in ločevanje vseh elementov. Torej, kateri sploh so vidni deli in kateri so nevidni deli organizacijske kulture. Zaposleni so ključni del organizacijske kulture in le – to najboljše prikažejo in ocenijo. Zato se bomo v empiričnem delu ukvarjali z ugotavljanjem dojemanja organizacijske kulture zaposlenih Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Ugotovili smo, da zaposleni najbolje ocenjujejo kvaliteto medosebnih odnosov ter, da so stališča v organizaciji izmed vidnih delov organizacijske kulture najbolj vzdrževana.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, zaposleni, dejavniki, vidni deli.
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 676; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (798,03 KB)

552.
Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja
Boris Sagernik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu »Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja« je poglavitni del naloge predstavitev vpliva stresnih dejavnikov na usposabljanju za delo s helikopterjem ter njihova analiza, ki bo uporabljena pri pripravi novega priročnika za usposabljanje. Analiza vplivov je podkrepljena s strukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Učinkovitost usposabljanja za delo s helikopterjem je na eni strani odvisna od inštruktorja, ki podaja vsebino usposabljanja ter na drugi strani od fizične in psihične pripravljenosti posameznega udeleženca usposabljanja. Namen magistrskega dela je proučiti predvsem dejavnike stresa, ki vplivajo na učinkovitost usposabljanja in za katere v obstoječem priročniku ni ustrezne podlage. Kakšen vpliv imajo dejavniki (višina, ropot, veter, globina) na usposabljanje in v kakšni meri ti dejavniki vplivajo na delanje začetniških napak, kot so napačno pripenjanje ali pa se udeleženci pozabijo pripeti takrat, ko začenjajo izvajati naloge na helikopterju itd.? Ugotovili smo, da se udeleženci usposabljanja razlikujejo v nevroticizmu. Presenetljivo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci v nevroticizmu, ki so se vpeli napačno v vrv in tistimi, ki se niso, ampak to je lahko predvsem posledica majhnega vzorca. Ugotavljamo, da stresni dejavniki vplivajo na delo na helikopterju in je zato pri usposabljanju glede te teme, smiselno več pozornosti nameniti gorski policiji, ki je imela višji nevroticizem in je zaznala dejavnike kot bolj stresne od ostalih dveh skupin. Trening oziroma priprava na situacijo ravno tako močno vpliva na stres. Bolje pripravljeni udeleženci z več urami usposabljanj so bolj rutinirani in vsako novo usposabljanje na helikopterju doživljajo manj stresno. Pomembna je tudi kontinuiteta usposabljanja.
Ključne besede: helikopterji, letalske enote, policija, vojska, usposabljanje, stres, stresni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 858; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

553.
Vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino (v filmih Hue and Cry in Indiscreet)
Eva Rosič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti, analizirati in primerjati izraze nominalnega naslavljanja pri prevajanju iz angleškega v slovenski jezik. Nominalno naslavljanje je naslavljanje s samostalnikom ter pridevnikom, ki samostalnik dopolnjuje. Ločimo formalne in neformalne oblike nominalnega naslavljanja. Na izraze naslavljanja in njihovo prevajanje vplivajo sociolingvistični dejavniki, kot so spol, starost in družbeni status. Vsak dejavnik sestavljajo različne skupine in člani teh skupin se glede na jezikovne zvrsti, ki jih uporabljajo, med seboj razlikujejo. Pri prevajanju je pomembno upoštevati tudi čustveno in družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom. Osebe v prijateljskem odnosu uporabljajo pogovorni jezik, narečja ali celo slengovske izraze, naslavljajo se z osebnim imenom ali vzdevkom. Med neznanci je vzpostavljen formalni odnos in uporabljajo splošni pogovorni jezik, naslavljajo se z vljudnostnimi izrazi. Pri prevajanju nominalnih izrazov so pomembni tudi kvalifikatorji oziroma pojasnila. V empiričnem delu naloge je podana analiza izrazov nominalnega naslavljanja iz filmov Hue and Cry (slo. Vik in krik) ter Indiscreet (slo. Nediskretna). Cilj naloge je ugotoviti vpliv sociolingvističnih dejavnikov pri prevajanju nominalnega naslavljanja iz angleščine v slovenščino.
Ključne besede: naslavljanje, nominalno naslavljanje, kvalifikatorji, sociolingvistični dejavniki, podnaslavljanje, jezikovne zvrsti
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 375; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

554.
Stališča prebivalcev Maribora in Lendave do migrantov v času begunske krize
Maja Budin, 2016, magistrsko delo

Opis: Povzetek. V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko. Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi.
Ključne besede: stališča, dejavniki stališč, migrant, begunec, ksenofobija, socialna distanca, (ne)tolerantnost.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1073; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

555.
»KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE«
Simona Molan, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte.
Ključne besede: Tuje neposredne investicije, državne spodbude, kazalniki konkurenčnosti, lokacijsko specifični dejavniki, države SVE
Objavljeno: 12.01.2017; Ogledov: 582; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

556.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

557.
ANALIZA MOTIVACIJE ZAPOSLENIH V PODJETJU X
Matija Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Motivacija zaposlenih ima lahko velik pomen pri doseganju ciljev podjetja. Podjetja oziroma vodilni v podjetju si zastavijo cilje, ki jih skušajo uresničiti. Te cilje uresničujejo zaposleni v podjetju, zato je pomembno, da so zaposleni motivirani za delo, da odhajajo iz službe brez stresa, da so za svoje dobro delo tudi nagrajeni. Motivacija ni proces, ki se začne in konča v nekem kratkem obdobju. Motivirati pomeni vedno znova spodbujati zaposlene za pripadnost podjetju in doseganju njihovih ciljev. Dejavniki, ki zaposlene motivirajo v določenem obdobju, se lahko hitro spremenijo in zaposlenim več ne predstavljajo tako velikega pomena. Zaposlene lahko čez čas začnejo motivirati čisto drugi dejavniki. Raven motivacije zaposlenih v nekem podjetju ima posledično lahko velik vpliv tudi na finance tega podjetja. Motivirani delavci so lahko dosti uspešnejši in natančnejši pri opravljanju svojega dela. Svojo motiviranost lahko prenesejo tudi na svoje sodelavce ali na novo zaposlene ljudi. Pri svojem delu so lahko natančnejši, previdnejši, imajo veselje do dela in se veselijo novih izzivov in nalog. Če ima delavec preveč dela, če je preveč pod pritiskom, lahko hitro izgubi motivacijo za delo. Če delavec prihaja v službo zaradi obveznosti in sploh ni motiviran za delo, je podjetje lahko na izgubi. Zaradi tega je priporočljivo, da podjetja skrbijo za svoje zaposlene in jih vedno znova skušajo motivirati za delo. V tem raziskovalnem delu smo raziskovali in analizirali motivacijo zaposlenih v določenem podjetju. Magistrsko nalogo smo najprej razdelili na dva dela. V prvem delu smo opredelili motivacijo, pojem motivov, vrste motivov, dejavnike vpliva na motivacijo, vsebinske motivacijske teorije in procesne motivacijske teorije. V drugem delu smo najprej predstavili podjetje, v katerem je bila narejena raziskava, predstavili smo delo v podjetju, panogo podjetja, trg, na katerem podjetje deluje. Analizirali smo tudi finančno sliko podjetja glede na finančne kazalnike. Potem smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo v podjetju in ugotavljali raven motivacije zaposlenih v podjetju. Glede na strokovno literaturo in lastno presojo smo določili dejavnike motivacije in analizirali, kateri dejavniki zaposlene trenutno dejansko najbolj motivirajo za opravljanje dela, kateri najbolj manjkajo v podjetju. Raziskava je bila narejena na način, kjer smo skušali zajeti čim večje število zaposlenih, da bi rezultati raziskave imeli čim večjo verodostojnost in uporabnost tudi za podjetje. Po zaključku raziskave smo podatke, ki smo jih dobili, grafično prikazali. Podatke smo tudi analizirali, preverili hipoteze, ki smo si jih na začetku zastavili, in predstavili naše ugotovitve. Na koncu raziskovalnega dela smo podali še predloge za povečanje motivacije glede na rezultate, ki smo jih z raziskavo ugotovili.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, finančni kazalniki, motiviranje zaposlenih.
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 1077; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

558.
Pomen raziskovanja okolja za preprečevanje kriz podjetja
Sara Jakupović, 2017, magistrsko delo

Opis: Podjetja si v želji po uspehu nenehno postavljajo visoke cilje v rasti in razvoju. Ob vedno večjem razvoju znanosti in tehnologije je za podjetja zelo pomembno, da iščejo nove poslovne rešitve, se širijo in skrbijo za rast in razvoj. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, prvi zajema teoretična spoznanja o nastanku in delovanju podjetja v njegovem spreminjajočem se okolju. Predstavljamo življenjski cikel podjetja in model razvoja, ki sta ga razvila avtorja Pümpin in Prange (1995). Z vidika življenjskega cikla podjetja in njegovega spreminjanja izpostavljamo tipologije podjetniških kriz po Pümpinu in Prangeju (1995) in avtorju Kropfbergerju (2003). V boju proti krizam predstavljamo vzroke za njihov nastanek, proces njihovega zdravljenja in posebnosti, s katerimi se mora soočiti vodstvo v času vodenja podjetja v krizi. S proučevanjem razvoja podjetja je tesno povezano tudi proučevanje vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja, ki podjetja spodbujajo k nenehnemu raziskovanju okolja, v katerem poslujejo. Pripravljenost na spremembe, ki jih ponuja okolje, je za podjetja ključnega pomena. V magistrskem delu natančneje povzemamo značilnosti notranjih in zunanjih vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja. Empirični del magistrskega dela smo pripravili na primeru izbranega podjetja. Predstavljamo njegov nastanek, opis ključnih sprememb v razvoju in rasti podjetja, analizo razvojne vizije, politike in strategij ter na splošno opis njegovega poslovanja danes, njegove družbene in okoljske odgovornosti. Na primeru izbranega podjetja raziskujemo njegov življenjski cikel s pomočjo Pümpin in Prange (1995) metode za proučevanje prisotnih elementov faz življenjskega cikla. Na podlagi ocene razvojne faze podajamo tudi oceno kriznega stanja podjetja. Ocenjevanje smo izvedli na podlagi spoznanj Pümpina in Prangeja (1995) in Kropfbergerja (2003). Empirični del zaključujemo z oceno managementa podjetja, natančneje predstavljamo proces soočanja vodilnih v podjetju s krizami. Dodajamo tudi analizo notranjih in zunanjih vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja in s pomočjo EFAS in IFAS tabele predstavljamo njegovo konkurenčnost.
Ključne besede: rast in razvoj podjetja, življenjski cikel podjetja, kriza, krizno stanje podjetja, vplivni dejavniki na razvoj podjetja.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 440; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

559.
Vpliv dejavnikov delovnega okolja na kakovostno izvedbo zdravstvene nege
Katja Veršič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zunanje in notranje okolje na področju zdravstvene nege se nenehno spreminja, hkrati se spreminjajo in večajo tudi pričakovanja pacientov in zaposlenih. Skladno s tem se vloga zdravstvene nege nenehno spreminja, spreminjajo se naloge in načini dela. Pogoji dela in delovno okolje sta zato ena izmed tistih dejavnikov, ki neposredno vplivata na izvedbo kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: Dejavniki delovnega okolja, kakovostna izvedba zdravstvene nege, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 699; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

560.
Zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana Vič
Tina Donko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili, kako pomembno je zadovoljstvo zaposlenih. Želeli smo poudariti, da so kljub napredni tehnologiji, za uspešno opravljeno delo v zdravstvu še vedno ključni ljudje. Medicinske sestre s svojim vedenjem in delom ustvarjajo organizacijsko vzdušje, ki ga bolj kot v katerem koli drugem poklicu občutijo tudi pacienti. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela se seznanimo z organizacijskim vzdušjem ter zadovoljstvom zaposlenih, z dimenzijami organizacijskega vzdušja, pri katerih se osredotočimo na medsebojno sodelovanje, možnosti za dodatno izobraževanje, pogoje dela, ter na poklicni razvoj oziroma rast kariere. Spoznamo motivacijo in dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo ter merjenje, načrtovanje, spreminjanje in ohranjanje organizacijskega vzdušja in zadovoljstva zaposlenih. Preučimo pomen, ki ga imata organizacijsko vzdušje in zadovoljstvo na uspešnost organizacije. V empiričnem delu smo preučevali zadovoljstvo medicinskih sester v Zdravstvenem domu Ljubljana Vič. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Na podlagi analize dobljenih rezultatov smo ugotovili, da so medicinske sestre v povprečju enako zadovoljne, ne glede na stopnjo izobrazbe ali dolžino delovne dobe ter da so nekoliko bolj zadovoljne z medsebojnim sodelovanjem ter možnostmi za dodatno izobraževanje, nekoliko manj s pogoji dela in najmanj s poklicnim razvojem oziroma rastjo kariere. V zaključku diplomske naloge so podani predlogi za izboljšanje zadovoljstva posameznih dimenzij ter s tem splošnega zadovoljstva, ki vpliva na delovno uspešnost zaposlenih in posledično tudi na uspešnost organizacije.
Ključne besede: organizacijsko vzdušje, dimenzije organizacijskega vzdušja, zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, uspešnost
Objavljeno: 02.02.2017; Ogledov: 599; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici