| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


541 - 550 / 653
Na začetekNa prejšnjo stran51525354555657585960Na naslednjo stranNa konec
541.
SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE
Janja Šket, 2016, diplomsko delo

Opis: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze. RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih. ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni.
Ključne besede: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (633,94 KB)

542.
STRES NA DELOVNEM MESTU UČITELJA
Petra Šesek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako učitelji na Osnovni šoli doživljajo stres ter kako se z njim spopadajo. Preučili smo, kateri dejavniki so ključni za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja; poseben poudarek smo namenili spopadanju učiteljev s stresom na delovnem mestu ter kako stres omiliti. Spoznali smo dejavnike za nastanek stresa na delovnem mestu učitelja ter opredelili nekatere vzroke in posledice stresa na delovnem mestu za učitelje, sodelavce ali organizacijo. Ob koncu pa smo predstavili še načine in ukrepe za omilitev oziroma preprečevanje stresa, s katerimi se učitelji srečujejo. Glede na to, da smo v prvem delu diplomskega dela največji poudarek namenili spoprijemanju učiteljev s stresom ter temu, kako namesto stresa vzpostavimo dobro počutje, smo predstavili tudi nekaj preventivnih ukrepov, ki nas morda obvarujejo pred vsakodnevnim pojavom stresa. V drugem delu pa smo v ospredje postavili raziskovanje pojava stresa na delovnem mestu učiteljev v Osnovni šoli Žiri. Raziskava je temeljila na stopnji stresa, ki ga učitelji doživljajo, in če vodilni storijo dovolj, da bi stres poskušali omiliti. Z raziskavo smo poskušali učiteljem bolj približati posledice stresa in jih posvariti, da naj bomo ob pojavu stresa bolj pozorni na svoje obnašanje, naj se ne zapirajo vase ter naj se ob prevelikem stresu pogovorijo s svojimi bližnjimi ali z zdravstvenim osebjem. Problem stresa in posledice, ki jih lahko prinese stres, smo predstavili na preprost način, vse od njegovega začetka pa do kasnejših faz. Raziskava je bila tudi neke vrste namen, da učitelje opozorimo, naj svoje stresne situacije poskušajo reševati v začetnih fazah, saj je lahko spoprijemanje z vsakodnevnim stresom velik problem tako za psihično kot tudi fizično zdravje. Hkrati pa smo v raziskovalnem delu odkrili, v kolikšni meri je bil stres prisoten med učitelji na Osnovni šoli v Žireh, kako dobro se učitelji spoprijemajo z njim ter kakšne vrste tehnik za sproščanje oziroma omilitev stresa uporabljajo. Z nami je v intervjuju o najbolj stresni situaciji spregovorila tudi ena izmed osnovnošolskih učiteljic.
Ključne besede: stres, učitelj, stres na delovnem mestu učitelja, dejavniki stresa, spoprijemanje s stresom.
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1133; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

543.
DELOVANJE ZIMSKE POSIPNE SLUŽBE Z UPORABO VREMENSKIH PODATKOV
Matej Šteblaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko, kako zagotoviti primerno in pravočasno porabo posipnega materiala za zimsko vzdrževanje cest. Na primeru cestnega podjetja Nova Gorica je bila izdelana analiza trenutnega stanja, popis trenutno uporabljenih modelov in primerjava tega z dejanskim stanjem. Na podlagi trenutnega modela je bil predlagan nov model, z utežnimi koeficienti, ki se v primerjavi z obstoječim, bolje približa dejanskemu stanju hkrati pa vključuje vpliv specifičnih vremenskih pogojev za posamezne cestne odseke. Predlagani model tudi zmanjša porabo posipnega materiala in obremenitev le tega na okolje, hkrati pa naredi posip ekonomsko učinkovitejši.
Ključne besede: zimsko vzdrževanje cest, vremenske postaje, vplivni dejavniki, Cestno podjetje Nova Gorica
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (861,93 KB)

544.
INFORMATIZACIJA OSKRBNE VERIGE V PODJETJU PALOMA D.D.
Špela Vodušek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ključ učinkovitega upravljanja ter hitrih in pravilnih odločitev so informacije, ki so na voljo v danem trenutku. Uspešna podjetja so danes tista, ki se na spremembe v okolju kar najhitreje odzivajo, najuspešnejša pa spremembe tudi narekujejo. Sodoben informacijski sistem za podporo odločanju in upravljanju je dandanes konkurenčna prednost. Upravljavski procesi na vseh ravneh so zasnovani na osnovi informacijskih procesov, ki služijo upravljanju celotnega podjetja. Obstoj na vse zahtevnejšem trgu si zagotavljajo le podjetja, ki so sposobna priskrbeti informacijsko podporo ključnim procesom poslovanja in znajo učinkovito izkoristiti informacije, ki so jim na voljo. Ob tem upoštevajo tok informacij znotraj podjetja, med podjetji ter med poslovnimi partnerji. Poslovni informacijski sistem omogoča podjetju obdelavo podatkov znotraj podjetja ter elektronsko izmenjavo podatkov s kupci in dobavitelji v realnem času, kar je ključnega pomena za učinkovito oskrbno verigo. Poudarek je na interni oskrbni verigi in informacijski podprtosti le-te. Interna oskrbna veriga zajema poslovanje znotraj podjetja ter tako poveže vse dele (službe, oddelke) znotraj podjetja. Znotraj interne oskrbne verige je pri informatizaciji potrebno upoštevati tudi druge dejavnike uspeha, kot je zaupanje.
Ključne besede: oskrbne verige, informatizacija poslovanja, prenova poslovnih procesov, poslovno informacijski sistemi, ključni dejavniki uspeha
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 1190; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

545.
VODENJE ZAPOSLENIH IN PROSTOVOLJCEV V NEVLADNI ORGANIZACIJI
Polona Klemenčič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Motivacija je eden temeljnih procesov človekovega delovanja, ki povezuje potrebe (motive) s cilji. Na ravni organizacije se proces motiviranja sodelavcev uvršča med ključne naloge managerjev. Obstajajo različne teorije in koncepti motivacije, ki pa se v praksi največkrat združujejo in dopolnjujejo. V diplomski nalogi smo preučevali ključne dejavnike, ki motivirajo zaposlene in prostovoljce pri delu v nevladnih organizacijah. Raziskava je potrdila dve od treh vnaprej zastavljenih hipotez, vezanih na notranje in zunanje dejavnike motivacije. Nevladne organizacije so neprofitna združenja na vseh nivojih družbe, na lokalnem in nacionalnem nivoju, so prostovoljne ali profesionalne organizacije. V Sloveniji jih zaznamuje razmeroma slaba organizacijska razvitost, finančna odvisnost od države in nepovezanost. Motivacija prostovoljcev in zaposlenih v nevladnem sektorju je odvisna od mnogo dejavnikov; čeprav je okolje včasih manj spodbudno, pa je v sektorju aktivnih veliko požrtvovalnih in angažiranih ljudi.
Ključne besede: - motivacija - motivacija zaposlenih - dejavniki motivacije - nevladne organizacije v Sloveniji
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 302; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

546.
VPLIV ANTISTRESNIH TEHNIK NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH V TELEKOM SLOVENIJA, D.D.
Tina Ukić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pomen in obvladovanje stresa postajata vse pomembnejša tako na individualni ravni kot tudi na ravni organizacije. Stres na delovnem mestu povzroča izgorelost zaposlenih, kar posledično lahko vpliva na uspeh celotne organizacije. Stres in motivacija zaposlenih sta obsežno raziskovani področji, zato je v okviru tega v diplomski nalogi prikazan morebiten vpliv antistresnih tehnik na motivacijo zaposlenih. Poleg dejavnikov stresa in motivacije na delovnem mestu so v diplomski nalogi poudarjeni vplivi in posledice stresa ter tudi različne tehnike njegovega obvladovanja in premagovanja na delovnem mestu, tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Vpliv antistresnih tehnik na motivacijo zaposlenih je prikazan na primeru zaposlenih v podjetju Telekom Slovenije, d. d. Rezultati ankete med zaposlenimi v podjetju kažejo, da so zaposleni dovolj motivirani in niso izpostavljeni veliki meri stresa. Zaposleni so poudarili, da je izobraževanje na področju antistresnih tehnik dobrodošlo, vendar imajo tovrstna izobraževanja le kratkotrajni učinek. Največja težava je v tem, da se tovrstna izobraževanja izvajajo le enkrat na leto. Za boljši učinek teh bi bilo potrebno pogostejše izobraževanje ali izvajanje tovrstnih tehnik na samem delovnem mestu.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, dejavniki stresa, dejavniki motivacije, izgorelost, antistresne tehnike
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

547.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, diplomsko delo

Opis: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Ključne besede: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 608; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

548.
Prevladujoči stil vodenja v podjetju X
Marjeta Pavlović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vodenje pomembno vpliva na uspešnost doseganja ciljev podjetja. Pomemben je tudi proces vodenja in vzgoja posameznika. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili vodenje, teorije vodenja, načine in stile vodenja, osebnostne lastnosti vodij in dejavnike ki vplivajo na vodenje (motivacija, komuniciranje, konflikti). V empiričnem delu pa prikazali rezultate raziskav in preverili hipoteze.
Ključne besede: Prevladujoči stil, vodenje, dejavniki vodenja, stili vodenja, podjetje X
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 335; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

549.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Ključne besede: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1014,26 KB)

550.
Recepcijska zmožnost mladega bralca – razvijanje recepcijske zmožnosti zaznavanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe
Simona Jerčič Pšeničnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju smo priča spreminjanju bralnih navad otrok in mladostnikov. Opazen je premik od tradicionalnega branja knjig za zabavo do novih bralnih priložnosti, ki jih ponujajo internet in drugi multimedijski sistemi. Računalniki in druge naprave, ki sočasno prikazujejo besedilo, slike, filme in zvoke, so že splošno rabljena orodja, ki lahko pomagajo pri razvijanju otrokovih bralnih zmožnosti. Vsekakor pa ima pri tem pomembno vlogo učitelj, ki bi moral biti usposobljen za pogovor o literarnih besedilih, hkrati pa bi se moral vedno znova seznanjati z novostmi ter jih uporabljati pri pouku književnosti. Ob poplavi vseh mogočih učbenikov, priročnikov in pripomočkov pa se učitelj nemalokrat počuti ujet med množico informacij, saj mu vsa potrebna in večinoma nepotrebna birokracija onemogoča, da bi se s temi novostmi seznanjal in izluščil najboljše za svoje učence. Postavili smo si raziskovalna vprašanja: 1. Kakšen je odnos mladih bralcev do branja? 2. Kako mladi bralci zaznavajo, doživljajo, razumejo in vrednotijo književno osebo in motive za njeno ravnanje? 3. Kakšen odnos imajo učitelji do dolgega branja, pomena motivacije in zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe pri učencih glede na različne dejavnike? 4. Ali fantje berejo drugače kot dekleta? V empiričnem delu smo s pomočjo metode dolgega branja obravnavali književno delo Dese Muck Lažniva Suzi, in sicer po komunikacijskem modelu didaktike mladinske književnosti s poudarkom na zaznavanju, doživljanju, razumevanju in vrednotenju književne osebe. Ugotovili smo, da ima pri obravnavi didaktične enote velik pomen motivacija, učenke in učenci so zelo pozitivno sprejeli metodo dolgega branja, ustvarjalni so bili tudi v fazi poglabljanja doživetja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo dokazali, da je bralna pismenost odvisna od različnih dejavnikov; poleg pozitivnega oz. spodbudnega domačega okolja so zelo pomembni načini poučevanja branja, učiteljevo znanje in spretnosti za poučevanje branja ter promocija branja v šoli in zunaj šole. Podatki kažejo, da anketirani največkrat upoštevajo mnenje svojih vrstnikov, velikokrat jim knjigo predlagajo knjižničar, učitelj ali starši. Podatke o dobrih knjigah dobijo tudi na spletu ali si najprej ogledajo film, zatem preberejo knjigo. Zaskrbljujoč je podatek, da v prostem času kar polovica anketiranih bere redko, okoli 12 % pa nikoli, med njimi so večinoma fantje, teh ne zanima književna oseba, še manj zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Vsekakor si je v prihodnosti nujno treba zastaviti prenovo pouka branja v slovenskem osnovnošolskem sistemu, saj je recepcijska zmožnost mladih bralcev slabo razvita, kar kaže tudi izveden anketni vprašalnik, s katerim smo želeli preveriti recepcijsko zmožnost zaznavanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe. Upoštevati bo treba sodobne načine branja, saj tradicionalno branje knjig izpodrivajo novi načini branja s pomočjo interneta in drugih multimedijskih naprav.
Ključne besede: bralna pismenost, dejavniki branja, mladi bralec, doživljanje književne osebe
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1389; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici