| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 325; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
MODEL PREPOZNAVE INDIVIDUALNIH LASTNOSTI ZAPOSLENIH, KI VPLIVAJO NA RAVNANJA POVEZANA Z NEZGODAMI PRI DELU
Denis Štemberger, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Podatki varnosti in zdravja pri delu so že v preteklosti izkazovali določena odstopanja med posamezniki, pri katerih je prišlo glede na enako naravo in tveganje večje ali manjše število incidentov ali nezgod pri delu. Med zaposlenimi, ki opravljajo enako delo, je opaziti, da so vzroki za nastanek nezgod različni. Večina izhajajo iz narave posameznika oziroma njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so vzroki človeškega dejavnika. V nalogi je opravljena raziskava s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posameznikov, ki so v preteklosti že imeli incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti) ali nezgodo pri delu. Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Prav tako smo z diskriminantno analizo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, ki je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je možno glede na osebnostne lastnosti ustrezno prepoznati ter jih uporabljati preventivno. Na ravnanje človeškega dejavnika pa močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časovna stiska, stres, nadlegovanje … itd.), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih, kar pomeni, da je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja.
Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1364; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA – DEJAVNIK TVEGANJA
Ana Pitino, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo, za katero oboleva vedno več ljudi po vsem svetu. Zaradi odsotnosti ali neznačilnih simptomov je pozno ali pa nezadostno zdravljena. Arterijska hipertenzija je eden izmed dejavnikov tveganja za možgansko kap, srčni infarkt, prizadetost ledvic, prizadetost arteriol in vpliva na pospešeno arteriosklerozo. Diplomsko delo sestavlja v začetku teoretični del, kjer so opisani dejavniki za pojav arterijske hipertenzije, njena razvrstitev, zapleti arterijske hipertenzije in zdravljenje, ki je sestavljeno iz nefarmakoloških ukrepov in medikamentoznega zdravljenja. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta, ki je utrpel miokardni infarkt, narejena je bila PCI in zgodnja rehabilitacija. Pacienta smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Virginije Henderson. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientovega stanja in pogovora z njim in z zdravstvenim osebjem ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege katero smo nazadnje še ovrednotili. Ugotovili smo, da so ključni negovalni problemi takoj po PCI nevarnost krvavitve iz vbodnega mesta, zmanjšana funkcija srca in strah pred prognozo. Ostali negovalni problemi pa so največkrat povezani z nezdravim načinom življenja, in sicer so to: neuravnotežena oziroma nezdrava prehrana, premalo gibanja, stres, neurejen ritem spanja in nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, dejavnik tveganja, zdravljenje, zapleti.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 4248; Prenosov: 806
.pdf Celotno besedilo (344,22 KB)

4.
Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka
Dagmar Gojčičova, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega življenjskega sloga na razvoj srčno žilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno združenje Rdečega križa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleženci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleženci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeležujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleženci prevladujejo osebe ženskega spola.
Ključne besede: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 4041; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici