| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 69 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Samopomoč z analizo aktualne sodne prakse
Ana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati. Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015). Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje. Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Ključne besede: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 627; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (793,35 KB)

62.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi
Patricija Majhen, 2019, magistrsko delo

Opis: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Ključne besede: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (879,94 KB)

63.
Pranje denarja preko davčnih oaz in slamnatih podjetij
Gregor Nestorov, 2019, diplomsko delo

Opis: Pranje denarja je kaznivo dejanje, kjer se skuša premoženje, ki je pridobljeno s predhodnim kaznivim dejanjem, prikazati, kot da je pridobljeno na zakonit način. Od pojava tega kaznivega dejanja do danes, so se oblike izvršitvenih ravnanj nenehno spreminjale. V zadnjem času so v zvezi s pranjem denarja še posebej aktualne davčne oaze in slamnata podjetja. V začetku diplomskega dela je podrobneje predstavljen institut pranja denarja, značilnosti in vrste davčnih oaz ter slamnata podjetja. Kaznivo dejanje pranja denarja predstavlja vse večji in resnejši problem. Število teh kaznivih dejanj iz leta v leto narašča. Po celotnem svetu naj bi se pretakalo že na stotine milijard evrov umazanega denarja. Takšni strmi rasti je pripomogla svetovna globalizacija in na splošno modernizacija delovanja družbe. Prvi korak k zajezitvi razmaha te vrste organiziranega kriminala predstavlja ustrezna inkriminacija tega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem redu. V tretjem poglavju je predstavljena pravna ureditev pranja denarja v slovenski zakonodaji in nekaterih drugih evropskih državah ter v Evropski uniji, ki stremi k poenotenju prava na tem področju. Za uspešen boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije potrebni tudi drugi ukrepi, ki zajemajo delovanje nacionalnih organov ter povezovanje posameznih držav v mednarodne institucije, specializirane za boj proti pranju denarja. V drugi polovici diplomske naloge je tako predstavljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter nekatere izmed najvidnejših mednarodnih institucij, ki delujejo na tem področju. Kljub načeloma dobri inkriminaciji pranja denarja v Kazenskem zakoniku in drugih pravnih aktih, ki vključujejo tudi modernejša izvršitvena ravnanja, prihaja v pravni teoriji do nekaterih dilem v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Pri razrešitvi teh vprašanj imajo odločilno vlogo sodišča, ki s svojimi sodbami postavljajo pravne standarde pri interpretaciji posameznih zakonskih določb. V zadnjem poglavju diplomskega dela je analizirano delovanje slovenskega pravosodja, prav tako pa so predstavljeni tudi nekateri primeri oziroma ugotovitve iz sodne prakse.
Ključne besede: kaznivo dejanje, pranje denarja, slamnata podjetja, davčne oaze, Urad
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 298; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (508,43 KB)

64.
Inteligentnost serijskih morilcev
Mark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 236; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1022,58 KB)

65.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, diplomsko delo

Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (394,83 KB)

66.
Primerjalnopravna analiza kaznivega dejanja po 143/6. členu Kazenskega zakonika ("maščevalna pornografija")
Melanija Lango, 2019, magistrsko delo

Opis: Maščevalna pornografija je pojav, star najverjetneje vsaj toliko, kot je stara fotografija, svoj razmah pa je doživela z razcvetom interneta in socialnih omrežij. Za izrazom maščevalna pornografija se skriva nekonsenzualno objavljanje intimnih slik, ki so jih posamezniki sicer posneli s soglasjem, a vendar z implicitnim pričakovanjem, da bodo te slike ostale zaupne. Enostaven dostop do interneta in hitra ter anonimna možnost delitev fotografij na različnih spletnih platformah, skupaj s popularizacijo delitve intimnih fotografiji in posnetkov med zaljubljenci, sta prav gotovo prispevala k popularizaciji tega kibernetskega kaznivega dejanja. Na žrtvi objava takšnih fotografij in posnetkov pusti globok pečat, velikokrat imajo žrtve tudi hude psihološke in socialne posledice (izgubijo službo, prijatelje), nekatere storijo celo samomor. Nekontrolirano širjenje teh slik, ko se pojavijo na internetu, je zagotovo eden izmed bolj problematičnih aspektov, poleg tega žrtve nimajo ustreznih vzvodov in sodnih poti, s katerimi bi to širjenje lahko učinkovito zaustavile. Čeprav je izraz maščevalna pornografija popularen, je lahko zavajajoč, saj storilci niso vedno motivirani z maščevanjem. Nekatere motivira želja po dobičku, druge razvpitosti ali osebna zabava, nekateri pa sploh nimajo posebnega razloga za objavo. Večplastnost in kompleksnost tega kaznivega dejanja sta razloga, da so različne države ubrale različne pristope h kriminalizaciji. Na prvi pogled se morda zdi, da je kriminaliziranje tega dejanja relativno preprosto, a ko popraskamo pod površje, hitro naletimo na pravne praznine v različnih pravnih ureditvah po svetu. S pomočjo primerjalnopravne analize pridemo do zaključka, da je najboljši način za izboljšanje kazenskopravne zakonodaje za to kaznivo dejanje zapolnjevanje vrzeli, če nanje naleti praksa oz. nanje opozori stroka. »Maščevalna pornografija« bo namreč kot kibernetsko kaznivo dejanje vedno korak pred zakonodajalcem, naloga zakonodajalca pa je predvsem ta, da je pozoren na spremembe na področju informacijske tehnologije in ostaja dovolj kritičen do sebe in odprtih vprašanj, ki jih zakonodaja še ni uredila.
Ključne besede: maščevalna pornografija, zasebnost, privolitev, soglasje, kibernetsko kaznivo dejanje, nekonsenzualna objava intimnih fotografiji, socialna omrežja, informacijska tehnologija.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 63; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

67.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017
Melita Ludvik, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1009,03 KB)

68.
Ropi finančnih ustanov
Mitja Drekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo v prvem, teoretičnem delu, obravnava problematiko ropov, predvsem tistih, ki so jih storilci izvedli v finančnih ustanovah. Te so zaradi skoncentriranih vrednosti denarnih in drugih sredstev izrazito izpostavljene varnostnim tveganjem, ki v najhujših primerih lahko vključuje ubite posameznike (zaposlene, uporabnike, naključne druge). Uniformirani policisti in kriminalisti morajo biti vseskozi na preži in pripravljeni za »akcijo«, saj so roparji finančnih ustanov izjemno iznajdljivi, agresivni, nepredvidljivi itd. Tega se morajo še zlasti zavedati zaposleni, ki se lahko iz oči v oči znajdejo pred njimi, takrat ko to najmanj pričakujejo in so zaradi tega pogosto nepripravljeni in lažje obvladljivi, viktimizirani.
Ključne besede: diplomske naloge, finančne ustanove, kaznivo dejanje ropa, zasebno varovanje, opis roparjev, prevencija
Objavljeno: 17.01.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (626,57 KB)

69.
Kriminaliteta na območju Policijske postaje Šentilj
Matjaž Trunk, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kriminaliteto na območju PP Šentilj. Kot osrednjo temo smo predstavili statistične podatke gibanja kriminalitete na PP, uspešnost preiskovanja s strani policije ter njihovo sodelovanje z lokalno skupnostjo. Upoštevani so bili statistični podatki policije za šestletno obdobje (2013 do 2018). Analizirali smo statistične podatke za posamezna leta, ki smo jih nato primerjali med seboj, s podatki drugih primerljivih PP in podatki za celotno Slovenijo, pri čemer smo ugotovili, da so glede na statistične podatke varnostne razmere na območju PP Šentilj ugodne in da je stopnja varnosti na visoki ravni. Policija je brez sodelovanja in pomoči lokalne skupnosti manj uspešna pri reševanju problemov zatiranja kriminalitete in opravljanja drugih nalog na področju varnosti, zaradi česar se usmerja v skupnost usmerjeno policijsko delo. Policisti PP Šentilj zaradi kadrovskega primanjkljaja v zadnjih letih ne morejo do potankosti slediti usmeritvam v skupnost umerjenega dela. PP Šentilj kljub temu uspešno sledi svojemu poslanstvu po zagotavljanju čim večje stopnje varnosti z nenehnim prilagajanjem na varnostne izzive, saj so s svojim delom pomembno pripomogli k ugodnim varnostnim razmeram na območju PP Šentilj. Zavedati se moramo, da je v našem življenjskem in delovnem okolju veliko odklonskih dejavnikov in pojavov, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Največjo grožnjo varnosti predstavlja prav kriminaliteta, ki ves čas predstavlja izzive, kako se z njo spopadati. Vrsto nalog za zagotovitev te dobrine v prvi vrsti opravlja policija, ki je za to tudi poklicana. Poleg nje pa morajo svoj delež za zagotavljanje varnosti prispevati tudi vsak posameznik, lokalna skupnost in druge institucije. Varnost je za človeka zelo pomembna vrednota. Vsak posameznik stremi k temu, da doživlja občutek varnosti in se počuti varno. Gre za potrebo, ki jo posameznik želi zadovoljiti, po drugi strani pa tudi za javno dobrino, do katere ima po Ustavi Republike Slovenije pravico vsakdo. Varnost je vrednota, ki je in mora biti v družbi cenjena in spoštovana.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminaliteta, kaznivo dejanje, varnost, lokalna skupnost, policijska dejavnost, v skupnost usmerjeno policijsko delo
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici