| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KOT DOKAZNI PROBLEM
Sandra Colarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Med kazniva dejanja zoper življenje in telo uvrščamo tista deviantna ravnanja, pri katerih storilec poseže v oškodovančevo telesno integriteto ali pa žrtvi odvzame njeno življenje. Pravno varovani vrednoti pri obravnavani skupini kaznivih dejanj sta torej človekovo življenje in telesna integriteta, ki sta lahko ogroženi z različno intenziteto in na različne načine. Med hujša kazniva dejanja zoper življenje in telo tako prav gotovo spadata uboj in umor, medtem ko med lažje oblike v tej skupini deliktov sodi npr. opustitev pomoči. Glede na težo posameznega kaznivega dejanja, se po razjasnitvi vseh okoliščin in ugotovitvi dejanskega stanja, ki je na samem začetku pogosto velika neznanka, odredi tudi temu primerna kazen. Metode in sredstva, s pomočjo katerih preiskovalni organi (policija, kriminalistični tehniki, državni tožilci ...) raziščejo dejansko stanje, so tako odvisni od samega načina storitve (modus operandi), torej od vrste kaznivega dejanja, motiva in sledov, ki ostanejo na samem kraju dejanja ali kje drugje (obleka storilca, predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno ...) ter kot takšni pogosto predstavljajo ključ do razjasnitve posameznega primera. Za vsa ta preiskovalna ravnanja so nujno potrebna kriminalistična znanja in druge strokovne kompetence, ki definitivno predstavljajo bistveni element na poti do zagotovitve pravic oškodovancev. Država si prizadeva ohraniti mir in red ter obvarovati vsakega posameznika pred neupravičenimi ter protipravnimi posegi v njegove pravice, kar lahko med drugim doseže tudi s kvalitetno, dobro urejeno zakonodajo. V slednji so natančne opredelitve kaznivih dejanj, ki so podlaga za pregonljivost in kaznovanje delikventov. Bistvenega pomena pa so tudi določbe, ki urejajo pooblastila različnih organov skozi celotni kazenski postopek. Za zaščito posameznika je torej na eni strani ključna dobro podana fenomenološka opredelitev kaznivih dejanj, na drugi pa delovanje posameznih organov v skladu z zakonodajo in njihova ustrezna metodologija dela, ki se seveda razlikuje glede na vrsto kaznivih dejanj in kot takšna skoraj zagotovo pripelje do cilja kazenskega postopka, torej do razjasnitve dejanskega stanja, zadoščenja pravici ter do kaznovanja storilca.
Ključne besede: kaznivo dejanje, življenje, telesna integriteta, pravna vrednota, storilec, žrtev, fenomenologija, metode, sredstva, dejansko stanje, preiskovanje, motiv, sledi.
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2917; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (930,90 KB)

22.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, diplomsko delo

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Ključne besede: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 4579; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (736,93 KB)

23.
IZDELAVA ORGANIZACIJSKEGA MODELA UPRAVLJANJA S PROBLEMATIKO KAZNIVIH DEJANJ NAPADOV NA POLICISTE
Srečko Felix Krope, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu disertacije predstavljamo organiziranost slovenske policije in zgodovinski razvoj policijske organizacije in njenih oblik v svetu in na Slovenskem. Navajamo povzetke zgodovinskega dela od orožništva naprej, do delovanja slovenske policije po drugi svetovni vojni do samostojnosti države. Nadaljujemo s prikazom njene organiziranosti v novejšem času, kamor vključujemo izobraževalni sistem. Nekoliko podrobneje navajamo naloge policije, njena pooblastila s temeljnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Orišemo tudi urejenost varovanja človekovih pravic v postopkih s policijo. Podrobneje pojasnjujemo razlike posameznih kaznivih ravnanj, zlasti prekrškov in kaznivih dejanj, ter navajamo bistvene elemente kaznivih dejanj, ki jih v Policiji štejejo med kazniva dejanja napadov na policiste. Pregledno predstavimo tudi dosedanja proučevanja obravnavanega področja v Sloveniji in v tujini. V empiričnem delu disertacije proučujemo okoliščine napadov na policiste v Sloveniji, predvsem sredstva napada, kraj, čas, področje dela in prisotnost tretjih oseb pri izvršitvi kaznivih dejanj napadov na policiste. Na podlagi teh dejavnikov izdelamo model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste, ki vsebuje organizacijske in tudi situacijske ukrepe za zmanjšanje števila napadov na policiste. Organizacijski ukrepi obsegajo dejavnike, kot so način usposabljanja, razporejanja na delo, uporaba zaščitne opreme in ukrepe v primeru storjenih napadov na policiste. Empirični del disertacije temelji na raziskavi, ki vključuje 363 podanih kazenskih ovadb na okrožna državna tožilstva v Sloveniji za obdobje 2005 in 2006. Organizacijski model upravljanja s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste preverimo s pomočjo spletne ankete v maju in juniju 2009, kjer na podlagi 106 izpolnjenih spletnih anket pridobimo mnenje javnosti o predlaganem organizacijskem modelu. S prilagojeno spletno anketo pridobimo tudi mnenje 53 sindikalnih zaupnikov policije o predlaganem modelu. Ugotavljamo, da je bilo v obravnavanem obdobju skupaj 531 žrtev − policistov, od tega 514 ali 96,8 odstotka moških in 17 ali 3,2 odstotka žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev. Po številu napadenih policistov so v vrhu policisti iz Policijske uprave Ljubljana, kjer je tudi največ policistov v Sloveniji in obravnavajo največ varnostnih dogodkov. Na drugem in tretjem mestu sta Policijska uprava Novo mesto in Nova Gorica, pred drugo največjo Policijsko upravo Maribor. Izdelan organizacijski model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste je usmerjen v ustrezno sestavo patrulj, ustrezno tehnično opremo in uporabo zaščitnih sredstev pri delu ter na psihosocialno pomoč policistom v primeru, da so bili napadeni pri opravljanju uradnih nalog. Javnost je predlagani organizacijski model ocenila kot ustrezen in ga na petstopenjski lestvici ocenila s povprečno oceno 3,20.
Ključne besede: organizacijski model, izobraževalni model, izobraževanje in usposabljanje, policija, napadi na policiste, ogroženost policistov, policijska pooblastila, policijski postopek, prisilna sredstva, kaznivo dejanje, izobraževanje in usposabljanje policistov, javnost
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1507; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

24.
VPLIV GOSPODARSKE RECESIJE NA POJAV GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Aleksander Hajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriminal oziroma v širšem pojmu kriminaliteta je dejavnost, ki zajema vsa začeta ali storjena kazniva dejanja. Neskladje interesov med družbo in izvedenih nesprejemljivih dejanj – kaznivih dejanj posameznikov, ki se hočejo s temi dejanji okoristiti, privedejo v družbi do zgražanj, strahu, nejevolje. Posledično pa si družba želi, da se takšnega posameznika odstrani iz njihovega okolja. Okolje in okoliščine, ki privedejo človeka, da stori kaznivo dejanja, so pa različne. Še posebej pri gospodarskih kaznivih dejanjih storilec iz koristoljubja izkoristi podane dejavnike in okoliščine za dosego lastnega cilja, ki je kazniv. S tem se postavlja vprašanje, ali so v času gospodarske rasti gospodarska kazniva dejanja redkejši pojav kot v času recesije in ali je res recesija še tisto dodatno dejstvo, ki spodbuja človeka k negativnim ravnanjem tako za okolico kot za soljudi. Preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj ni samo v domeni organov pregona in pravosodja, ampak nas vseh, s tem, da se zavemo, da je varnost dobrina, za katero moramo skrbeti vsi.
Ključne besede: - kriminal - kaznivo dejanje - poslovna goljufija - gospodarska recesija - gospodarska rast
Objavljeno: 08.01.2013; Ogledov: 814; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (783,76 KB)

25.
KAZNIVO DEJANJE KRŠITVE DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI
Jernej Španinger, 2012, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti in kaznivo dejanje nasilja v družini sta pereča pojava naše družbe, ki glede na aktualno gibanje življenja naraščata ali ostajata v istem obsegu, vsekakor pa ne stagnirata. V sodobni družbi je vedno manj zakonskih zvez, vedno več partnerjev živi v zunajzakonskih skupnosti, vedno bolj množičen pa postaja tudi pojav istospolnih partnerskih zvez. Kljub temu, da je zakonskih zvez za več kot 10 odstotkov manj kot pred petdesetimi leti, je za 100 odstotkov več ločitev, glede na število ločitev pred petdesetimi leti. Vse navedeno pripomore h kaznivim dejanjem kršitve družinskih obveznosti, kajti če ne bi bilo ločitev in razvez, tudi ne bi bilo kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, saj ta institut ne bi bil potreben, kadar bi vsi člani družine živeli skupaj pod eno streho in spoštovali medsebojne pravice ter obveznosti. K temu kaznivemu dejanju pripomore tudi vedno več zunajzakonskih skupnosti, ki niso registrirane pri nobenem pristojnem organu in tako predvsem ob njenem razpadu ostanejo otroci nezavarovani, v kolikor sami oziroma starš pri katerem so, ne sproži postopka za preživljanje otroka, tudi s strani drugega starša. Družinske obveznosti se kršijo tudi z zanemarjanjem družinskih članov, ki sami ne morejo skrbeti zase, če se jih pusti v težkem položaju iz katerega se sami ne morejo izkopati. Najhuje pa je, ko se s kaznivim dejanjem zanemarjanja otroka in surovega ravnanja kršijo otrokove pravice in svoboščine. Do tega kaznivega dejanja prihaja predvsem takrat, ko starši ali druga odrasla oseba, ki ima pravice in dolžnosti do otroka, le-tega zanemari ter hudo krši svoje obveznosti, še posebej če to stori z dejanjem, ki je škodljivo za otrokov nadaljnji razvoj ali z njim surovo ravna ali ga trpinči. Kaznivo dejanje pomeni tudi nasilno ravnanje v družini, ki je novo kaznivo dejanje in tako izločeno iz kaznivega dejanja nasilništva. Tukaj gre predvsem za pretepanje družinskih članov, omejevanje svobode, siljenje k delu, spravljanje v manjvreden položaj, zaničevanje in tudi spolno nasilje je prisotno v družinskem življenju. Ljubezen, spoštovanje, enakost, sreča so najpomembnejše vrline družinskega življenja. Ker k temu stremim in ker si želim, da v družinah ne bi bilo trpljenja, nasilja, trpinčenja, zanemarjanja, poniževanja, ampak da bi prišle na dan prej naštete vrline, sem se tudi odločil, da to problematiko raziščem v svojem diplomskem delu. V anketi sem poskušal ugotoviti, katere so najbolj pogoste oblike kaznivih dejanj zoper družinske člane, poskušal sem poiskati pomanjkljivosti v sistemu družinskega in kazenskega prava, ki se tičejo obravnavane tematike, ter opozoriti nanje in nenazadnje sem predlagal tudi določene izboljšave, ki bi, po mojem mnenju, lahko zagotovile lepši jutri družinskega življenja. Morda s tem diplomskim delom odprem oči kakšni žrtvi, da spozna kaj so njene pravice in kje jo zakon varuje, morda kakšen predlog uporabi celo zakonodajalec, če pa mi s svojim diplomskim delom uspe opozoriti na anomalije, ki se dogajajo v družinskem okolju in se zaradi tega začne govoriti o problematiki, ki je v sodobnem življenju tabu tema ter se posledično začnejo stvari obračati na bolje, je namen mojega diplomskega dela dosežen.
Ključne besede: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti, kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje, kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, kaznivo dejanje nasilja v družini, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, ločitev, partner, starš, otrok
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1897; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (478,68 KB)

26.
ETIČNI PROBLEMI PRI PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPIH
Vesna Mazgan, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju sem se dotaknila pojma prikritih preiskovalnih ukrepov, njihovih splošnih značilnosti in vrst, opredelila sem odredbodajalce za posamezne ukrepe in zakonsko določene pogoje za njihovo uporabo in izvajanje. Drugo poglavje je namenjeno opredelitvi pojma etike. Dotaknila sem se tudi policijske etike kot zvrsti uporabne etike ter na kratko opisala slovenski kodeks policijske etike. V tretjem poglavju sem obravnavala etične probleme, ki se nanašajo na prikrito preiskovanje (uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov). Obravnavala sem tri splošna vprašanja oziroma dileme, ki se ob tem vzpostavljajo, hkrati pa sem ukrepe razdelila na dve kategoriji – na ukrepe, ki pomenijo navidezno kaznivo dejanje in ukrepe, ki posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, policijska etika, kodeks policijske etika, etične dileme pri prikritem preiskovanju, navidezno kaznivo dejanje, poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1407; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (884,21 KB)

27.
POVZROČITEV PROMETNE NESREČE IZ MALOMARNOSTI PO KZ IN KZ-1
Saša Likar, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi predstavlja kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa v slovenskem pravnem redu iz leta 1994 ter primerja to ureditev z zdaj veljavnim pravnim redom. Posebej se je posvetila kaznivemu dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in kaznivemu dejanju predrzne vožnje v cestnem prometu oziroma nevarni vožnji v cestnem prometu. Za lažje razumevanje je predstavljen zgodovinski razvoj kazenskega prava in razvoj določil o varnosti cestnega prometa. Drugi del diplomske naloge se nanaša na pojem kaznivega dejanja, pojem krivde in njene oblike, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestem prometu. Prav tako pa so predstavljena tudi malomarnostna kazniva dejanja. Tretji del diplomske naloge je namenjen 31. poglavju Kazenskega zakonika, ki nosi naslov: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa in obsega naslednja kazniva dejanja: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1), ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (325. člen KZ-1), ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (326.člen KZ-1), opustitev nadzorstva v javnem prometu (327. člen KZ-1), zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči (328. člen KZ-1), ugrabitev letala ali ladje (329. člen KZ-1), napad na varnost zračnega prometa (330. člen KZ-1) ter uničenje in ostranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa (331. člen KZ-1). Podrobneje je opisano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v KZ/94 (325.člen) in KZ-1B (323. člen), kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu iz KZ-1 (324.člen) ter kaznivo dejanje nevarne vožnjo v cestnem prometu iz KZ-1B (324. člen). V zadnjem delu diplomske naloge je avtorica primerjala ureditev teh kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku iz leta 1994, Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) ter novelo KZ-1B, ki je pričela veljati leta 2012.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, krivda, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, predrzna vožnja v cestnem prometu, nevarna vožnja v cestnem prometu
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 3282; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (684,34 KB)

28.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1049; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (525,83 KB)

29.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Ključne besede: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 1746; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

30.
KRAJ NASTANKA ŠKODE KOT NAVEZNA OKOLIŠČINA V RIMSKI UREDBI II
Ana Zadnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje Rimsko uredbo II o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti s poudarkom na temeljni navezni okoliščini lex loci damni (kraj nastanka škode) in težavah, ki iz te okoliščine izhajajo. Zakonodajalec se je odločil za uporabo tega načela, saj načelo lex loci delicti commissi (kraj škodnega dogodka), ki se je uporabljalo v večini držav članic, v mnogih primerih ne daje zadovoljivih rešitev. Vendar pa tudi pri določanju prava na podlagi navezne okoliščine kraja nastanka škode nastanejo težave, predvsem pri opredelitvi pojma “škoda” in določanju kraja, v katerem je škoda nastala. V diplomskem delu zato predstavljamo odločitve Sodišča EU v zadevah, ki se sicer nanašajo na mednarodno pristojnost, vendar imajo velik vpliv na razlago pojmov za namene Rimske uredbe II. Na podlagi teh odločitev je Sodišče EU postavilo smernice: kako se opredeli izraz škoda, kako razmejujemo posredne in neposredne posledice škodnega dejanja ter kako določimo kraj, v katerem je nastala škoda, če ta nastane v več državah, na območju res nullius oziroma v okviru mednarodnega tranzita oseb ali blaga. Te smernice dajejo samo nekakšen okvir, kako bi se naj nadalje presojalo v podobnih primerih, vendar so dejanske okoliščine drugačne od primera do primera in lahko že majhna razlika povzroči popolnoma drugačno rešitev.
Ključne besede: škoda, posredne posledice, kraj nastanka škode, škodno dejanje, nepogodbene obveznosti, Rimska uredba II, Sodišče EU
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1410; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici