Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno. Stara industrijska središča – zlasti v vzhodni Evropi, ki so se razvijala v drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni v strukturi proizvodnih dejavnosti razvitih gospodarstev. Med klasična industrijska mesta nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields. Strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog vplivajo na spremembe pomena lokacijskih dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku industrijske dobe v ospredju surovine, prometna povezanost, delovna sila in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije. Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj iz drugih primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij. Vsaka revitalizacija ima določen potek, ki je odvisen od pristopa k reševanju problema. Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja. Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in pozitivnega ugleda ter ugodne geostrateške lege je Cona Tezno privabila številna podjetja različnih dejavnosti. Tako na nekoč homogenem območju nastaja sodobna poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva sodobno odprto strukturo različnih dejavnosti ob upoštevanju sonaravnega gospodarskega razvoja.
Ključne besede: Tranzicija gospodarstva, degradirano območje, revitalizacija, brownfields, lokacijski dejavniki, storitve, deindustrializacija.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2571; Prenosov: 335
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 2488; Prenosov: 242
Celotno besedilo (5,04 MB)