| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICI
Milanka Dobnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1586; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

3.
GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Helena Povh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede: deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1715; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

4.
REVITALIZACIJA OBMOČJA TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR V POSLOVNO PROIZVODNO CONO TEZNO
Branko Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno. Stara industrijska središča – zlasti v vzhodni Evropi, ki so se razvijala v drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni v strukturi proizvodnih dejavnosti razvitih gospodarstev. Med klasična industrijska mesta nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields. Strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog vplivajo na spremembe pomena lokacijskih dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku industrijske dobe v ospredju surovine, prometna povezanost, delovna sila in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije. Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj iz drugih primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij. Vsaka revitalizacija ima določen potek, ki je odvisen od pristopa k reševanju problema. Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja. Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in pozitivnega ugleda ter ugodne geostrateške lege je Cona Tezno privabila številna podjetja različnih dejavnosti. Tako na nekoč homogenem območju nastaja sodobna poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva sodobno odprto strukturo različnih dejavnosti ob upoštevanju sonaravnega gospodarskega razvoja.
Ključne besede: Tranzicija gospodarstva, degradirano območje, revitalizacija, brownfields, lokacijski dejavniki, storitve, deindustrializacija.
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1742; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991
Lučka Lorber, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem obdobju in v času pridruževanja Slovenije skupnemu evropskemu trgu. Poudarek je dan posledicam negativne deindustrializacije. Ob prvih znakih krize v nosilnih proizvodnih dejavnostih je prišlo do velikega števila brezposelnih in padca dohodka mariborskega gospodarstva v bruto nacionalnem dohodku države. Z analizo gospodarskih strukturnih sprememb v obdobju 1991-2004 ugotavljamo, da je ključni razlog zaostajanja razvoja mariborskega gospodarstva v nizkem investicijskem vlaganju, ki dosega v tem obdobju okoli 90 odstotkov republiškega povprečja. Gospodarsko rast je zavirala tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, neustrezna demografska slika prebivalstva in pomanjkanje gospodarske strategije mesta.
Ključne besede: gospodarstvo, mariborsko gospodarstvo, strukturne spremembe, deindustrializacija, negativna deindustrializacija, gospodarske dejavnosti, lizbonska strategija, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 289; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (739,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
STRUKTURNE SPREMEMBE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE PO LETU 1991
Darja Gradišnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Strukturne spremembe gospodarskih dejavnosti Občine Ruše po letu 1991 bomo analizirali gospodarske spremembe po letu 1991. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj ruškega gospodarstva in strukturne spremembe, nastale po osamosvojitvi Slovenije in njeni integraciji v skupni evropski prostor. Sprememba družbenopolitičnega sistema je s prehodom iz socialističnega samoupravljanja v tržno gospodarstvo pokazala na strukturna neskladja ruškega gospodarstva. Ruško gospodarstvo s klasično strukturo starih industrijskih središč se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Propad delovno intenzivne proizvodne dejavnosti Tovarne dušika Ruše in drugih podjetij je povzročil negativno deindustrializacijo in posledično naraščanje brezposelnosti. Še danes se Občina Ruše uvršča med občine z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v primerjavi s Podravsko regijo in Slovenijo. S prestrukturiranjem gospodarskih dejavnosti se razvijajo mala in srednja podjetja. Še vedno je največ ljudi zaposlenih v proizvodnih dejavnostih, počasi pa se razvijajo tudi terciarne dejavnosti, ki nudijo vedno več delovnih mest. Občina se skupaj s podjetji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, izvajalci gospodarskih javnih služb in državo trudi za zagotavljanje primerne podjetniške infrastrukture, za pospeševanje in reorganizacijo obstoječih podjetij, privabiti pa želi tudi nove investitorje. Ker je za razvojni preboj vse pomembnejši človeški kapital oziroma t. i. znanje, je občina s podpisom sporazuma z Univerzo v Mariboru prevzela aktivno vlogo v procesu razvoja in z uresničevanjem temeljnih ciljev evropske kohezijske politike prispevala k spodbujanju podjetniških naložb za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij.
Ključne besede: Občina Ruše, Tovarna dušika Ruše, gospodarstvo, tranzicija, terciarizacija, deindustrializacija, prestrukturiranje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Revitalizacija starih industrijskih območij na primeru Poslovno proizvodne cone Tezno
Jelko Meolic, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj mariborske industrije, s posebnim poudarkom na industrijski coni Tezno, ki je v 20. stoletju veljala za steber mariborskega gospodarstva, Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM) pa za sinonim mesta Maribor. Temu primerno sta predstavljena razcvet in postopen propad TAM-a kot posledica zgrešene gospodarske politike. Nesprejetje ključnih gospodarskih reform v sredini 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila v zahodnoevropskih državah gospodarska aktivnost že usmerjena v zagotavljanje in razvoj storitev ter prestrukturiranje klasičnih proizvodnih dejavnosti, je vneslo destabilizacijo še v enopartijski politični prostor in plansko načrtovano gospodarstvo. Tako se je po razpadu Jugoslavije slovensko gospodarstvo moralo nepripravljeno soočiti z novo nastalimi družbeno–gospodarskimi razmerami globalnega tržnega gospodarstva. V nalogi je posebna pozornost namenjena družbenopolitičnim spremembam v času še vedno trajajoče tranzicije, ki zahtevajo prestrukturiranje gospodarstva in vključevanje v mednarodni gospodarski trg. Slovenska postindustrijska družba še vedno išče svojo identiteto in mesto v globaliziranem svetu, kar je predstavljeno na primeru Poslovno-proizvodne cone Tezno, ki stoji na temeljih nekdanjega gospodarskega velikana.
Ključne besede: Maribor, gospodarstvo, industrija, industrializacija, degradacija, deindustrializacija, poslovna cona Tezno, tranzicija, podjetništvo, revitalizacija, trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 149; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici