| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zdravstvena nega kahektičnega starostnika : (diplomsko delo)
Suada Matić, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: prehrana v starosti, kaheksija, dehidracija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze
Objavljeno: 27.11.2008; Ogledov: 4837; Prenosov: 983
.pdf Celotno besedilo (365,55 KB)

3.
Oskrba otroka z dehidracijo
Biserka Kesak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo dojenčka in malega otroka, dehidracijo, njene vzroke, znake in zdravljenje. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisane značilnosti dojenčka in malega otroka, ki sta razen starostnika najbolj občutljiva na pomanjkanje vode v telesu. Osredotočili smo se na dehidracijo, njene vzroke in stopnje ter rehidracijo in izdelali dva standarda negovalnih intervencij; tehtanje otroka glede na starost in dajanje oralno rehidracijske solucije (ORS). Raziskovalni del diplomske naloge smo razdelili na dva dela. V prvem delu so prikazani statistični podatki o hospitalizaciji otrok zaradi akutne driske in bruhanja na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede Maribor, leta 2008. V raziskavi je sodelovalo 50 rednih študentov tretjega letnika UM FZV. Statistični podatki o hospitalizaciji otrok so pokazali, da je bilo v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2008 na oddelku za otroke do drugega leta starosti hospitaliziranih 1190 otrok. 324 otrok je bilo hospitaliziranih zaradi akutne driske. Rezultati raziskave so pokazali, da se driska najpogosteje pojavlja v zimskih mesecih, takrat tudi najpogosteje izolirajo Rotavirus, kot povzročitelja. Raziskava je pokazala tudi pogostejše obolevanje dečkov. Rezultati ankete, ki je bila izvedena med rednimi študenti tretjega letnika so pokazali, da so anketirani po večini mnenja, da se v času študija niso naučili dovolj o dehidraciji pri otrocih. Prav tako so zavzeli stališče, da medicinske sestre pri svojem delu posvečajo premalo časa poučevanju staršev in oskrbi dehidriranega otroka.
Ključne besede: dehidracija, otrok, oskrba
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3009; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (510,93 KB)

4.
HIPODERMOKLIZA - POZNAVANJE IN UPORABA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH
Irena Prestor, 2011, diplomsko delo

Opis: Ena najpomembnejših življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson je prehranjevanje in pitje. Slednje ima vsekakor najpomembnejšo življenjsko vlogo takoj za dihanjem. Brez hrane človek lahko preživi kar nekaj časa, če mu je zagotovljena voda za ustrezno hidracijo. Zagotavljanje ustrezne tekočinske bilance je ena od aktivnosti zdravstvene nege pri starostnikih v socialnovarstvenih zavodih pri tistih stanovalcih, ki tega iz kakršnega koli razloga sami ne zmorejo zagotavljati. Kadar vnos ustrezne količine tekočin po oralni poti ni zadovoljiv bodisi zaradi težav s požiranjem ali odklanjanja tekočeine iz različnih vzrokov, je potrebno poiskati drugo možnost. Ena od teh je hipodermokliza - aplikacija tekočin v podkožje, ki je kljub številnim prednostim in enostavni aplikaciji v slovenskem prostoru razmeroma slabo poznana. Namen diplomskega dela je predstaviti hipodermoklizo in ugotoviti poznavanje ter uporabo v socialnovarstvenih zavodih ljubljanske regije. Od skupno naprošenih 20 zavodov za sodelovanje v raziskavi, je na sodelovanje s pisnim soglasjem pristalo 12 socialnovarstvenih zavodov ljubljanske regije. Večina ostalih zavodov hipodermoklize ne uporablja ali je ne pozna. razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov zaposlenim v zdravstveni negi različnih stopenj izobrazbe. Pravilno izpolnjenih vrnjenih vprašalnikov je bilo 124. Od teh jih je 117 navedlo, da poznajo hipodermoklizo, kot obliko hidracije, 110 anketirancev je odgovorilo, da v njihovem zavodu uporabljajo hipodrmoklizo. Najpogostejši odgovor o času uporabe je bil eno do dve leti, takoj za njim pa odgovor tri do štiri leta. Na vprašanje ali ste se v praksi že srečali z neželenimi učinki hipodermoklize je pritrdilno odgovorilo 48 anketiranih, najpogostejši pa je bil odgovor lokalni edemi, sledilo je lokalno vnetje ob igli in bolečina na mestu vstavitve. Raziskava kaže, da medicinske sestre razmeroma dobro poznajo hipodermoklizo in tudi njena uporaba v socialnovarstvenih zavodih postaja vse bolj uporabna, saj je poseg neinvaziven in za večino starostnikov manj stresen.
Ključne besede: starostnik, dehidracija, hidracija, hipodermokliza, zdravstvena nega
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2597; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
6.
VPLIV DEHIDRACIJE BLATA NA ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI ŠALEŠKE DOLINE
Željka Mićić, 2011, diplomsko delo

Opis: Čiščenje odpadnih voda na CČN Šaleške doline poteka po postopku biofiltracije s fiksirano biomaso. CČN je razdeljena na tri sklope, in sicer na mehansko čiščenje, biofiltracijo in linijo za obdelavo blata in izrabo bioplina. V diplomski nalogi smo naredili raziskavo vpliva dehidracije blata na čiščenje odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline. Obdelovali smo podatke za obdobje od leta 2008 do leta 2011. S podrobno analizo zbranih podatkov smo določili razmerje količin na vtoku čistilne naprave ter po dehidraciji za parametra amonijev dušik in neraztopljene snovi. Izračunali smo tudi masne bilance mejnih parametrov ter določili vpliv centrifugata, ki s procesom vračanja obremenjuje vtok CČN. Centrifugat je tekočina odstranjena s centrifugiranjem. Običajno vsebuje visoko koncentracijo neraztopljenih snovi in amonijev dušik. Ker imajo na CČN Šaleške doline največ težav z doseganjem predpisanih vrednosti ter zaradi vpliva na biofiltracijo, je kontrola vpliva centrifugata zelo pomembna.
Ključne besede: dehidracija blata, centrifugat, anaerobna presnova
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1943; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

7.
ROTAVIRUSNE OKUŽBE IN ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE
Svetlana Perić, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili rotavirusno okužbo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre, pri čemer smo del diplomskega dela namenili dehidraciji in rehidraciji. Pri rotavirusni okužbi je izrednega pomena zgodnje odkrivanje ter preprečevanje dehidracije, ki lahko pomeni veliko izpostavljenost otroka nevarnosti. Proti rotavirusni okužbi so predvsem pomembni ukrepi, kjer pomembno vlogo odigra medicinska sestra, ki z zdravstveno-vzgojnim delovanjem svetuje in ozavešča starše o okužbi. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti staršev o okužbi z rotavirusom in vrste ukrepov, ki jih izvajajo proti tej, ter koliko anketiranih staršev se odloči cepiti svojega otroka. Ugotoviti smo želeli tudi v kolikšni meri se medicinska sestra vključuje v proces informiranja staršev o rotavirusni okužbi. Metode: Uporabili smo strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z okensko aplikacijo Microsoft Excel ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili ozaveščenost staršev o rotavirusni okužbi in nevarnosti le-te, poznavanju preventivnih ukrepov proti okužbi in v kolikšni meri so anketirani pridobili informacije o okužbi s strani medicinskih sester. Ugotovili smo, da velik delež anketiranih staršev pozna rotavirusno okužbo in preventivne ukrepe, vendar na osnovi pridobljenih informacij bodisi od osebnega zdravnika, bodisi preko internetnih virov. Z raziskavo smo ugotovili, da je večji del anketiranih staršev cepilo svojega otroka, kar predstavlja vrsto ukrepov proti okužbi. Diskusija o zaključku: Pri obolenju otrok za rotavirusno okužbo je velikega pomena aktivno sodelovanje medicinskih sester v procesu informiranja staršev z ustreznimi nasveti za preprečevanje nastanka ter predstavitev ukrepov ob okužbi. Tako bi povečali možnost delne omejitve nastanka ter širjenja okužbe. Smiselno bi bilo vključevanje medicinskih sester v zdravstveno-vzgojne programe, ki bi temeljili na podrobni predstavitvi ukrepov. Prav tako bi aktivno morale delovati v vzgojno-varstvenih zavodih, kjer bi otroke poučile o pravilnem umivanju rok, kar predstavlja osnovni preventivni ukrep proti rotavirusni okužbi.
Ključne besede: rotavirus, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, dehidracija, rehidracija, cepljenje, okužba, higiena, driska, bruhanje.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1321; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

8.
Sodobne tehnologije ravnanja z odpadnimi olji
Uroš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pri ravnanju z odpadnimi olji. Uvodoma je predstavljena splošna razvrstitev olj glede na izvor, kar je temeljna problematika dela, saj so zaloge osnovne surovine (fosilnih goriv) omejene, oziroma so s trenutnimi tehnologijami pridobivanja vedno težje dostopne. Podana je zakonodaja na področju Slovenije in EU, ki opredeljuje zbiranje skladiščenje in odstranjevanje odpadnih olj. Kot jedro dela so predstavljene najpogostejše možnosti odstranjevanja, ki so prečiščevanje, sežig in rerafinacija. Podrobneje sta predstavljena načina prečiščevanja in rerafinacije. Na podlagi dejstva, da je rerafinacija za dano problematiko okolju najbolj prijazna tehnologija, je bila na osnovi laboratorijskih analiz opravljena primerjava svežih in rerafiniranih olj, ki je pokazala, da je kvaliteta le teh primerljiva z svežimi baznimi olji. Vendar pa ni primerljiva le njihova kvaliteta, temveč tudi cena, ki je danes odločilni faktor pri izbiri surovin pri proizvodnji. Zaradi odličnega slovesa in konstantnih kvalitet svežih baznih olj se, kot kaže, rerafinirana olja ne bodo uveljavila vse dokler ne bodo izrazito cenejša od svežih baznih olj ali pa bo njihova uporaba subvencionirana s strani države.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, fosilna goriva, odpadna olja, sežiganje olj, rerafinacija, dehidracija, kontaminanti, prečiščevanje, odstranjevanje odpadkov
Objavljeno: 10.07.2014; Ogledov: 945; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le teh
Erika Pungerčar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano.
Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1064; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

10.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 804; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici