1. VPLIV HITRE IZGUBE TELESNE MASE PRED NASTOPOM BOKSARJA NA NJEGOVE PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI IN ORGANIZEM : diplomsko deloGregor Simončič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava manipulacijo telesne mase športnikov kot eno pomembnih področij priprav na boksarska tekmovanja. V teoretičnem delu opredeljuje boks kot šport, njegov nastanek in razvoj skozi čas. Poleg boksa je v teoretičnem delu opredeljena tudi telesna sestava in adaptivni procesi človeškega organizma v času športne vadbe. V praktičnem delu raziskave je razložena metodologija, opisani so postopki zbiranja in obdelave podatkov ter prikazani rezultati z interpretacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere metode za hitro izgubo telesne mase uporablja izbrani vzorec slovenskih boksarjev, odkriti morebitne patološke posledice, ugotoviti neskladje telesnih tekočin ter odkriti stanje hidriranosti in morebitne spremembe telesne sestave med procesom hitre izgube telesne mase. Namen je bil pokazati tudi vplive hitre izgube telesne mase na rezultate motoričnih in kognitivnih testov. Ugotovljeno je bilo, da metode, uporabljene za hitro izgubo telesne mase slovenskih boksarjev, negativno vplivajo na izbrane psihofizične sposobnosti športnikov. Ključne besede: boks, telesna sestava, hitra izguba telesne mase, dehidracija, adaptacija človeškega organizma Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTinkara Marija Podnar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono.
Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn.
Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o. Ključne besede: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Uporaba zgoščevalcev hrane v zdravstveni negi starostnika z motnjami požiranjaŠpela Laci, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Podhranjenost in dehidriranost sta najpogostejša problema, ki se pogosto pojavita v starosti, zaradi oslabljenega požiranja in povzroča negativne vplive na zdravje. Veliko starostnikov z motnami požiranja uporablja zgoščevalce hrane. Opisali smo glavne značilnosti uporabe zgoščevalcev hrane in analizirali mnenja uporabnikov.
Raziskovalne metode: Izveden je bil integrativni pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov: Medline/CINAHL, Science Direct, Wiley, PubMed, Web of Science in SAGE, glede na vključitvene in izključitvene kriterije oblikovane na osnovi raziskovalnega vprašanja. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 15 člankov. Oblikovali smo glavne vsebinske kategorije: Razširjenost uporabe zgoščevalcev hrane; Določevanje gostote tekočine; Uživanje zgoščene tekočine; Ocena hidracije/prehranskega statusa in Prednosti uporabe zgoščevalcev. Avtorji opozarjajo na razlike v pripravi hrane/tekočine, saj ni standardnih algoritmov za pripravo in uporabo. Hrano z zgoščevalci opisujejo kot neokusno, zrnato.
Razprava in sklep: Ob pravilni uporabi veljajo zgoščevalci hrane kot učinkovit pripomoček pri osebah z motnjami požiranja. Ob nepravilni uporabi lahko pride do nenamernih zapletov in zmanjšanja kakovost življenja. Prednostna naloga zdravstvenih delavcev je ocenjevanje potreb po uporabi zgoščevalcev hrane. Medicinske sestre imajo premalo znanja za odmerjanje in pripravo zgoščenih tekočin/hrane, upoštevati morajo navodila uporabe in naročila zdravnikov. Priporoča se več raziskav in poučevaja zdravstvenih delavcev iz področja prehrane in dodatkov za prehranjevanje starostnikov z motnjami požiranja. Ključne besede: disfagija, zgoščevalci hrane, pacient, prehranski status, dehidracija Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1636; Prenosov: 387
Celotno besedilo (614,33 KB) |
4. Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacijeTerezija Ciringer, 2016, doktorska disertacija Opis: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste.
Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih.
Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196). Ključne besede: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 3748; Prenosov: 221
Celotno besedilo (2,68 MB) |
5. ANALIZA PODATKOV ZA TRŽENJE PAMETNE STEKLENICEEdmond Plava, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj programske rešitve za pametno steklenico, s katero bodo uporabniki lahko spremljali količino dnevno zaužite tekočine in pravilnost uživanja tekočine glede na njihov življenjski stil in fizične značilnosti. Cilj diplomske naloge je podati predlog programske rešitve pametne steklenice, na podlagi katere bo lastnik produkta lahko zasnoval nadaljnji razvoj, in ugotoviti, ali obstaja interes posameznikov za nakup pametne steklenice s predpostavljeno tržno ceno. V anketi smo analizirali zanimanje športno aktivnih oseb za rešitev, ki jo ponuja pametna steklenica. V opredelitvi pametne steklenice smo definirali osnovne funkcionalnosti pametne steklenice in z analizo ankete potrdili obstoj interesa za nakup pametne steklenice. V uvodu je predstavljeno, kakšen problem rešuje pametna steklenica, okolje izdelave, metode in omejitve diplomske naloge. V osrednjem delu so izpostavljene predlagane funkcionalnosti programske rešitve in predstavljena analiza raziskave. V zaključku so podane končne ugotovitve, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je nadaljnji razvoj steklenice upravičen. V raziskavi smo ugotovili, da je sprejemljiva cena pametne steklenice le malenkost višja od lastne cene, kar je nižje od ciljev podjetja. Prav tako smo ugotovili, da je največji delež zainteresiranih za nakup v segmentu vsestranskih entuziastov, v segmentu tistih, ki jih zanima samo šport, je takih petina, med racionalnimi kupci pa le peščica. Končna ugotovitev je, da je možno razviti ustrezno programsko rešitev, ki bo izpolnila pričakovanja potencialnih kupcev pametne steklenice. Ključne besede: pametna steklenica, pametne naprave, zdravje, dehidracija, programska rešitev, anketa Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1829; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije. Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2547; Prenosov: 124
Celotno besedilo (4,33 MB) |
7. Zdravstveni zapleti ob savnanju in ukrepi ob pojavu le tehErika Pungerčar, 2014, diplomsko delo Opis: Zdravstveni zapleti ob savnanju, kot so opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija in vročinski šok, so stanja s katerimi se lahko srečamo ob vstopu v savno. Pomembno je, da zdravstveni delavci poznamo pravilen pristop do obolelega v savni, ter znamo pravilno odreagirati in ukrepati ob točno določenem zapletu. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo kooperativnih bibliografskih sistemov, kjer smo poiskali domačo in predvsem tujo literaturo. Glavni namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstvene zaplete ob savnanju, ter raziskati poznavanje zdravstvenih ukrepov med zdravstvenimi delavci na Finskem in v Sloveniji. To smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 11 vprašanj kombiniranega in odprtega tipa. V raziskavi so sodelovale reševalne ekipe nujne medicinske pomoči iz Maribora, Sežane in Ilirske Bistrice (Slovenija), ter iz Kuopia (Finska). Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da pogostejša uporaba savne na Finskem ni statistično povezana z boljšim znanjem zdravstvenih delavcev pri nudenju pomoči v savni, ter da je teoretično znanje, ki zajema standardni pristop po ITLS, zdravstvenim delavcem na Finskem in v Sloveniji dokaj nepoznano. Ključne besede: opekline, dehidracija, srčni infarkt/srčni zastoj, hipertenzija/hipotenzija, oteženo dihanje, epilepsija, vročinski šok, ukrepi, Finska, Slovenija, savna Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2194; Prenosov: 276
Celotno besedilo (1,86 MB) |
8. Sodobne tehnologije ravnanja z odpadnimi oljiUroš Kolar, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pri ravnanju z odpadnimi olji. Uvodoma je predstavljena splošna razvrstitev olj glede na izvor, kar je temeljna problematika dela, saj so zaloge osnovne surovine (fosilnih goriv) omejene, oziroma so s trenutnimi tehnologijami pridobivanja vedno težje dostopne.
Podana je zakonodaja na področju Slovenije in EU, ki opredeljuje zbiranje skladiščenje in odstranjevanje odpadnih olj. Kot jedro dela so predstavljene najpogostejše možnosti odstranjevanja, ki so prečiščevanje, sežig in rerafinacija. Podrobneje sta predstavljena načina prečiščevanja in rerafinacije. Na podlagi dejstva, da je rerafinacija za dano problematiko okolju najbolj prijazna tehnologija, je bila na osnovi laboratorijskih analiz opravljena primerjava svežih in rerafiniranih olj, ki je pokazala, da je kvaliteta le teh primerljiva z svežimi baznimi olji.
Vendar pa ni primerljiva le njihova kvaliteta, temveč tudi cena, ki je danes odločilni faktor pri izbiri surovin pri proizvodnji. Zaradi odličnega slovesa in konstantnih kvalitet svežih baznih olj se, kot kaže, rerafinirana olja ne bodo uveljavila vse dokler ne bodo izrazito cenejša od svežih baznih olj ali pa bo njihova uporaba subvencionirana s strani države. Ključne besede: ravnanje z odpadki, fosilna goriva, odpadna olja, sežiganje olj, rerafinacija, dehidracija, kontaminanti, prečiščevanje, odstranjevanje odpadkov Objavljeno v DKUM: 10.07.2014; Ogledov: 2023; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. ROTAVIRUSNE OKUŽBE IN ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRESvetlana Perić, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili rotavirusno okužbo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre, pri čemer smo del diplomskega dela namenili dehidraciji in rehidraciji. Pri rotavirusni okužbi je izrednega pomena zgodnje odkrivanje ter preprečevanje dehidracije, ki lahko pomeni veliko izpostavljenost otroka nevarnosti. Proti rotavirusni okužbi so predvsem pomembni ukrepi, kjer pomembno vlogo odigra medicinska sestra, ki z zdravstveno-vzgojnim delovanjem svetuje in ozavešča starše o okužbi.
Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti staršev o okužbi z rotavirusom in vrste ukrepov, ki jih izvajajo proti tej, ter koliko anketiranih staršev se odloči cepiti svojega otroka. Ugotoviti smo želeli tudi v kolikšni meri se medicinska sestra vključuje v proces informiranja staršev o rotavirusni okužbi.
Metode: Uporabili smo strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z okensko aplikacijo Microsoft Excel ter jih ponazorili z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili ozaveščenost staršev o rotavirusni okužbi in nevarnosti le-te, poznavanju preventivnih ukrepov proti okužbi in v kolikšni meri so anketirani pridobili informacije o okužbi s strani medicinskih sester. Ugotovili smo, da velik delež anketiranih staršev pozna rotavirusno okužbo in preventivne ukrepe, vendar na osnovi pridobljenih informacij bodisi od osebnega zdravnika, bodisi preko internetnih virov. Z raziskavo smo ugotovili, da je večji del anketiranih staršev cepilo svojega otroka, kar predstavlja vrsto ukrepov proti okužbi.
Diskusija o zaključku: Pri obolenju otrok za rotavirusno okužbo je velikega pomena aktivno sodelovanje medicinskih sester v procesu informiranja staršev z ustreznimi nasveti za preprečevanje nastanka ter predstavitev ukrepov ob okužbi. Tako bi povečali možnost delne omejitve nastanka ter širjenja okužbe. Smiselno bi bilo vključevanje medicinskih sester v zdravstveno-vzgojne programe, ki bi temeljili na podrobni predstavitvi ukrepov. Prav tako bi aktivno morale delovati v vzgojno-varstvenih zavodih, kjer bi otroke poučile o pravilnem umivanju rok, kar predstavlja osnovni preventivni ukrep proti rotavirusni okužbi. Ključne besede: rotavirus, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, dehidracija, rehidracija, cepljenje, okužba, higiena, driska, bruhanje. Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2356; Prenosov: 417
Celotno besedilo (1,96 MB) |
10. VPLIV DEHIDRACIJE BLATA NA ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI ŠALEŠKE DOLINEŽeljka Mićić, 2011, diplomsko delo Opis: Čiščenje odpadnih voda na CČN Šaleške doline poteka po postopku biofiltracije s fiksirano biomaso. CČN je razdeljena na tri sklope, in sicer na mehansko čiščenje, biofiltracijo in linijo za obdelavo blata in izrabo bioplina.
V diplomski nalogi smo naredili raziskavo vpliva dehidracije blata na čiščenje odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline. Obdelovali smo podatke za obdobje od leta 2008 do leta 2011. S podrobno analizo zbranih podatkov smo določili razmerje količin na vtoku čistilne naprave ter po dehidraciji za parametra amonijev dušik in neraztopljene snovi. Izračunali smo tudi masne bilance mejnih parametrov ter določili vpliv centrifugata, ki s procesom vračanja obremenjuje vtok CČN. Centrifugat je tekočina odstranjena s centrifugiranjem. Običajno vsebuje visoko koncentracijo neraztopljenih snovi in amonijev dušik. Ker imajo na CČN Šaleške doline največ težav z doseganjem predpisanih vrednosti ter zaradi vpliva na biofiltracijo, je kontrola vpliva centrifugata zelo pomembna. Ključne besede: dehidracija blata, centrifugat, anaerobna presnova Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 2961; Prenosov: 190
Celotno besedilo (4,21 MB) |