| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Revitalizacija severnega območja Murske Sobote in novi plavalni center
Blaž Flisar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo degradiranega območja severnega dela Murske Sobote, ki ga na skrajnem severu omejuje potok Ledava. Magistrsko delo je v osnovi razdeljeno na štiri glavna poglavja, in vsebuje uvodni del s poudarkom na opisu Mestne Občine Murska Sobota in urbanega razvoja mesta, sledi analitični del, kjer so predstavljena degradirana območja v mestu, v tretjem poglavju pa je predstavljen koncept nove urbanistične rešitve severnega območja. Magistrsko delo se zaključi s četrtim poglavjem, tj. projektnim delom, ki ga definira novi plavalni center z olimpijskim bazenom. V prostor se vnesejo nove vsebine, povezane s športnimi aktivnostmi, kulturo in bivanjem. Na ta način se prostoru v prvi vrsti povrne kvaliteta bivanja.
Ključne besede: regeneracija območja, Murska Sobota, reurbanizacija, plavalni center, pokriti olimpijski bazen, degradirano območje
Objavljeno: 25.05.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (108,30 MB)

2.
Prebujanje spečega velikana
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Stavba kazensko-popravnega doma oziroma KPD s svojo pomembno strateško lego predstavlja primer neizkoriščenega poslopja velikih površin v Mariboru, obravnavanega v okviru programa URBACT III – 2nd Chance. Prispevek v uvodu osvetli problem regeneracije opuščene stavbe in degradiranega območja nekdanjih zaporov, ki je bil kot študentski projekt izveden v okviru magistrskega študija arhitekture v študijskem letu 2016/2017. Cilj večplastnega postopka priprave različnih scenarijev za oživljanje stavbe KPD, simbolično imenovane ‘speči velikan’, je bil pridobiti ideje z vključitvijo raznolikih in zanimivih programov za variantne rešitve oblikovanja nove podobe celotnega kompleksa, ki naj motivira različne deležnike. V nadaljevanju sledi opis postopka oblikovanja različnih študentskih idej s poudarkom na vključevanju različnih funkcij, ki jih mestu primanjkuje. Rezultati študentskega dela so strnjeni v opisu treh variantnih zasnov. Značilnost zasnove »Kulturni center Maribor« je poudarek na funkcionalni preureditvi notranjosti stavbe z minimalnimi posegi z namenom umeščanja različnih kulturnih vsebin. Zasnova »Tržna pot« izhaja iz obstoječega programa nakupovalnega središča, ki prevladuje na lokaciji, nadgrajenega s posegi za privlačnejšo podobo novega mestnega portala. Zasnova »Prebujenje otoka« se osredotoča na problem izoliranosti in nevidnosti območja v odnosu do mestnega središča. Vizijo oblikovanja novega zelenega mestnega središča predstavlja umestitev ploščadi prek mestne vpadnice.
Ključne besede: opuščena stavba KPD, degradirano območje, študentski projekt, mesto Maribor
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 1128; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (16,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
PREUREDITEV OBMOČJA MEJNEGA PREHODA ŠENTILJ - SPIELFELD
Tadej Junger, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga predstavlja idejno rešitev zasnovane nove tipologije, s katero želimo revitalizirati degradirano območje. Prinaša sodoben pristop in zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje. Zagovarjamo, da z novo tipologijo prinesemo kakovost in razgibano arhitekturo, ki se lahko spreminja ter prilagaja glede na območje, ki ga obdelujemo. Dokazujemo, da se zaradi svoje fleksibilnosti primerno vključuje v okolico.
Ključne besede: eksperimentalno naselje, tranzicijsko naselje, plug in naselje, degradirano območje, prenova, vrtljiva tipologija, katalog enot, revitalizacija, mejni prehod Šentilj-Spielfeld
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (55,70 MB)

4.
URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA PRENOVA OBMOČJA P11-P2/1 IN DELA OBMOČJA P11-S15/1 NA PTUJU
Katja Pilinger, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano degradirano območje na Ptuju, locirano na levem bregu reke Drave, nasproti starega mestnega jedra. Gre za lokacijo z zgodovinskim spominom sekundarnega urbanega centra. Dodatno vrednost predstavlja pogled na veduto starega mestnega jedra. Izhodišče projekta predstavlja povezava lokacije s starim mestnim jedrom, ki se izvede prek trga in steče prek reke. Povezavo med obema bregovoma predstavlja brod, zasnovan kot trg, postavljen na reko. Znotraj območja so umeščeni programi, ki omogočajo novo funkijo prostora - sekundarni urbani center. Programska reorganizacija, ki v prostor pripelje uporabnika, je ključ pri reševanju degradiranega prostora.
Ključne besede: brod, degradirano območje, javni prostor, prenova, Ptuj, reka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1014; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (37,83 MB)

5.
REVITALIZACIJA OBMOČJA TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR V POSLOVNO PROIZVODNO CONO TEZNO
Branko Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo revitalizacijo območja nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor – TAM v Poslovno proizvodno cono Tezno. Stara industrijska središča – zlasti v vzhodni Evropi, ki so se razvijala v drugačnem družbeno-gospodarskem sistemu, se niso pravočasno odzvala na spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni v strukturi proizvodnih dejavnosti razvitih gospodarstev. Med klasična industrijska mesta nedvomno sodi tudi Maribor. Z vključevanjem slovenskega gospodarstva na skupni trg in s prehodom na tržno gospodarstvo je prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so doživela prestrukturiranje ali pa so opustela in postala degradirana. S tujko jih imenujemo brownfields. Strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog vplivajo na spremembe pomena lokacijskih dejavnikov. S preučevanjem teh se ukvarjajo lokacijske teorije. Če so bili na začetku industrijske dobe v ospredju surovine, prometna povezanost, delovna sila in energetski viri, so danes primarni lokacijski dejavniki znanje, kapital in inovacije. Opuščanje nerentabilne proizvodnje je imelo za posledico, da so nekoč vitalna industrijska območja postala degradirana. Stopnja degradiranosti se razlikuje med posameznimi primeri ter je odvisna od prejšnje rabe in skrbi za okolje, zato ni možno neposredno uporabiti izkušenj iz drugih primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij. Vsaka revitalizacija ima določen potek, ki je odvisen od pristopa k reševanju problema. Za sanacijo teh območij se je kot najprimernejši izkazal Bottom up model. Zelo pomembno je, da lokalna oblast, zainteresirana javnost in potencialni vlagatelji na osnovi analize stanja degradiranega območja dosežejo konsenz o bodoči rabi prostora. Na ta način so podani pogoji za uspešno revitalizacijo degradiranega območja. Območje nekdanjega podjetja TAM obsega 108 ha infrastrukturno opremljenih zemljišč s proizvodnimi halami in pisarniškimi kapacitetami. Zaradi tradicije industrijske proizvodnje in pozitivnega ugleda ter ugodne geostrateške lege je Cona Tezno privabila številna podjetja različnih dejavnosti. Tako na nekoč homogenem območju nastaja sodobna poslovna cona s heterogeno gospodarsko strukturo. Nekoč ograjen industrijski kompleks dobiva sodobno odprto strukturo različnih dejavnosti ob upoštevanju sonaravnega gospodarskega razvoja.
Ključne besede: Tranzicija gospodarstva, degradirano območje, revitalizacija, brownfields, lokacijski dejavniki, storitve, deindustrializacija.
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1986; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici