| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Lidija Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1165; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (14,08 MB)

3.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU OBALNO-KRAŠKE REGIJE
Mihaela Mikolič, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi bom podrobno preučila pojav svetlobnega onesnaženja, s katerim se okoljevarstveniki drugod po svetu že dolgo ukvarjajo, pri nas pa šele v zadnjem času. Prekomerno osvetljevanje lahko negativno vpliva na naš organizem, prav tako tudi na naravni bioritem nekaterih nočno aktivnih živali, katerim ritmično menjavanje dneva in noči pomeni preživetje, kakor hitro pa človek s svojim vdorom umetne svetlobe poseže v ta cikel, lahko uniči cele generacije nekaterih živalskih vrst, kot npr. netopirjev. Posledice svetlobnega onesnaževanja so zelo markantne v prometu, kjer se zmanjša varnost zaradi bleščanja. Izničene so možnosti astronomskih opazovanj nočnega neba. Kot zadnji parameter je potrebno omeniti še porabo električne energije, ki v Sloveniji predstavlja razsipne vrednosti, posebej meseca konec leta, v prazničnem času. Okoljevarstveniki menijo, da bi ustrezna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk in njih pravilna postavitev prinesla dolgoročno rešitev tega problema degradacije naravnega okolja.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, človeški in živalski bioritem, bleščanje, poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke, degradacija naravnega okolja.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 578; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

4.
Podnebne spremembe, degradacija okolja in GSO
Nina Gorše, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pojav podnebnih sprememb, degradacije okolja in GSO. Ogromno je govora o podnebnih spremembah, zato so bili predstavljeni vzroki zanje ter njihove posledice. Pomembna posledica je zagotovo degradacija okolja in s tem rodovitne zemlje. Kot odgovor na ta problem so bili predstavljeni GSO ter njihova varnost. Za potrebe pisanja magistrske naloge so bili analizirani sekundarni domači in tuji viri. Z deskriptivno metodo so bili opisani temeljni pojmi ter z metodo kompilacije povzeta spoznanja domačih ter tujih avtorjev. Prav tako je bila predstavljena zakonodaja na področju podnebnih sprememb kot tudi na področju GSO. Ugotovljeno je bilo, da so podnebne spremembe pomemben dejavnik pri zagotavljanju prehranske varnosti. Posledice, ki jih povzročajo, resno ogrožajo našo zmožnost za pridelavo hrane za vedno bolj naraščajoče prebivalstvo. GSO so bili ustvarjeni kot sodobna rešitev za ta problem, vendar pa je še precej nezaupanja v njihovo varno uporabo. Med pisanjem naloge je bilo ugotovljeno, da se kot vzroki za podnebne spremembe navajajo toplogredni plini, ki jih povzroča človek. Vendar pa ne smemo zanemariti naravnih dejavnikov, ki delujejo in so delovali še pred nastankom človeštva. Obstaja namreč dvom v resničnost poročil, katerih avtorji so bili vpleteni v afero prirejanja podatkov o naraščanju temperature Zemlje. Prav tako se zdi, da ni pravih dokazov za škodljivost GSO, pa še vedno prevladuje mnenje, da so le-ti neizmerno škodljivi. Potrebnih je več raziskav z različnih zornih kotov, ki bi obravnavale vse mogoče dejavnike globalnega segrevanja. Prav tako je potrebno več raziskav na področju GSO, ki bi ugotavljale morebitne dolgoročne negativne posledice njihovega uživanja.
Ključne besede: magistrska dela, podnebne spremembe, GSO, degradacija okolja
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (869,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici