| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MOŽNOSTI OŽIVITVE VONARSKEGA JEZERA Z EKOREMEDIACIJAMI
Urška Šipec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo možnosti oživitve Vonarskega jezera, ki je bilo v preteklosti izpraznjeno zaradi procesa evtrofikacije, s pomočjo ekoremediacijskih metod. Danes izpraznjeno jezero pomembno prispeva k zadrževanju visokih voda, poleg tega pa je pomemben element naravnega okolja, saj ima izreden ekološki pomen. Predstavljene so naravno- in družbenogeografske značilnosti porečja reke Sotle, znotraj katerega se nahaja Vonarsko jezero. Podrobneje je opisano obstoječe okoljsko stanje jezera ter vplivi človekovega delovanja na jezero. Pri tem smo izpostavili vire točkovnega in razpršenega onesnaževanje kot tudi hidrološke in morfološke obremenitve. Osrednji del diplomskega dela predstavlja predstavitev ERM ukrepov, s katerimi bi izboljšali kakovost okolja (vode in sedimentov) in tako omogočili ponovno oživitev Vonarskega jezera. Ugotovili smo, da lahko na sonaraven način z uporabo ERM metod poskrbimo za čiščenje vode in onesnaženih sedimentov ter sočasno poskrbimo za ohranjanje naravnih vrednot, ki dajejo okolju poseben pečat.
Ključne besede: Posotelje, Vonarsko jezero, evtrofikacija, degradacija in onesnaževanje, ekoremediacije, oživitev jezera
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1478; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

3.
Recikliranje odpadne pet embalaže s pod- in nadkritično vodo
Anita Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat (PET) sodi med najbolj razširjene termoplastične smole. Ima dobre mehanske, toplotne in kemijske lastnosti. Uporabljamo ga predvsem za izdelavo embalaže za pitno vodo in živila. PET je nerazgradljiva plastika, zato se ga vedno več nabira v naravi. Zaradi negativnih posledic kopičenja PET v naravi, dajemo dandanes vse večji pomen ločevanju in recikliranju odpadne PET embalaže. PET lahko recikliramo na več načinov. Eden izmed najučinkovitejših načinov je kemijsko recikliranje s hidrotermično degradacijo. Namen diplomskega dela je bil preučiti recikliranje odpadne PET embalaže s pod in nadkritično vodo. Pod- in nadkritična voda je odličen reakcijski medij za degradacijo odpadne PET embalaže. Odpadna PET embalaža namreč po degradaciji v pod in nadkritičnih vodi razpade na monomere. Glaven monomer, ki nastane je tereftalna kislina (TPA). TPA predstavlja glavno korist recikliranja, iz nje namreč lahko ponovno izdelamo PET. Eksperimentalni del hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v pod in nadkritični vodi. Reakcije smo izvajali pri štirih različnih temperaturah 250, 300, 350 in 400 °C in reakcijskem času 1, 10 in 30 minut. Nastale produkte hidrotermične degradacije smo analizirali s HPLC, FT-IR in GC-MS metodami. Analize produktov hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže so pokazale, da dobimo najvišji izkoristek glavnega produkta TPA pri podkritičnih pogojih, in sicer pri temperaturi 300 °C in času 30 minut. Izkoristek TPA pri degradaciji odpadne barvne PET embalaže je znašal 85%. Za primerjavo izkoristkov smo izvedli še hidrotermično degradacijo brezbarvne odpadne PET embalaže pri enakih pogojih. Dobljen izkoristek je znašal 90%. Z višanjem temperature v nadkritično območje se je izkoristek TPA zniževal, zaradi nastajanja sekundarnih produktov.
Ključne besede: PET, kemijsko recikliranje, pod in nadkritična voda, hidrotermična degradacija, tereftalna kislina
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 217; Prenosov: 0

4.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Lidija Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1108; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (14,08 MB)

5.
LEGALIZACIJA GRADENJ Z VIDIKA POSEGOV V OKOLJE IN NARAVO
Mojca Kolar, 2013, diplomsko delo

Opis: Zakon o graditvi objektov predpisuje pridobitev gradbenega dovoljenja pred začetkom nove gradnje, rekonstrukcije objekta, nadomestne gradnje, odstranitve objekta in del, povezanih s spremembo namembnosti objekta. Vsaka gradnja, ki se opravi v nasprotju s to določbo, predstavlja nelegalno – črno gradnjo. Izjema od omenjene določbe so le enostavni objekti, za katere pred gradnjo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. S pojmom »črna gradnja« poimenujemo gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, pa so izvedena oziroma se izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Takšna gradnja povzroča veliko negativnih posledic za okolje in za naravo. Nepremišljeno umeščanje takšnih objektov, predvsem na najugodnejših lokacijah, povzroča krčenje njiv in gozdov, ruši naravni ekosistem, poslabša ekološke razmere. Ko govorimo o družbenih posledicah, to pomeni, da občinski oziroma državni proračun ostaneta brez pomembnega prihodka, ki ga morajo sicer plačati investitorji ob pridobivanju gradbenega dovoljenja. Lastnikom sosednjih zemljišč lahko nelegalna gradnja zmanjša vrednost njihovega zemljišča, saj morda zastre pogled, preprečuje prihodnjo gradnjo ceste, preobremeni komunalne vode. Investitor črne gradnje lahko doseže legalno stanje na dva načina. Prva možnost je, da nelegalni objekt legalizira, torej da naknadno pridobi gradbeno dovoljenje. Poleg postopka legalizacije lahko vzpostavi legalno stanje svoje nepremičnine le še z rušitvijo in z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Pomembno vlogo pri tem ukrepu imajo gradbeni inšpektorji, ki odrejajo sankcije zoper črnograditelje.
Ključne besede: Legalizacija gradenj, legalna gradnja, nelegalna (črna) gradnja, poseg v prostor, degradacija, uzurpacija
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1138; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (779,13 KB)

6.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE RUTINA V SUBKRITIČNI VODI Z METODO ODZIVNIH POVRŠIN
Anja Palko, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature, časa in koncentracije) na hidrolitsko sposobnost subkritične vode na osnovnem primeru diglikozida kvercetina – rutina. S pomočjo načrtovanja eksperimentov ter metodologije odzivnih površin smo skušali poiskati optimalne reakcijske parametre pri katerih dobimo najvišji izkoristek hidrolize rutina v kvercetin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko-temperaturnem, visoko-tlačnem avtoklavu v inertni (dušikovi) atmosferi pri pogojih, ki smo jih v naprej določili z uporabo računalniškega programa Design-Expert 7.0. S pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti smo določili koncentracijo kvercetina ter drugih produktov hidrotermične degradacije po obdelavi s subkritično vodo. Z uporabo metodologije odzivnih površin smo dobljene rezultate optimizirali in določili optimalne parametre, ki prispevajo k najvišjemu izkoristku kvercetina.
Ključne besede: Subkritična voda, Hidrotermična degradacija, Rutin, Hidroliza, Centralno kompozitni načrt, Metoda odzivnih površin.
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1061; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotlini
Maruša Gmajner, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Ključne besede: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Objavljeno: 20.01.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

8.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Ključne besede: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Objavljeno: 20.02.2015; Ogledov: 1102; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

9.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Ključne besede: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

10.
Revitalizacija območja stare carinarnice Maribor
Pia Mernik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V nalogi je predstavljen koncept revitalizacije degradiranega območja stare carinarnice Maribor v Melju. Naloga zajema predstavitev in analizo območja ter kratek zgodovinski razvoj. V nadaljevanju naloge je predstavljena idejna rešitev, ki zajema zasnovo objekta za arhiv. Nova zasnova predstavlja objekt arhiva, ki zadošča potrebam Pokrajinskega arhiva Maribor. Zasnova zajema porušitev starih industrijskih objektov ter novogradnjo arhivskega objekta. Na območju se ohrani stavba bivšega ujetniškega taborišča za ruske ujetnike, saj stavba spada pod kulturno dediščino. Nov objekt se po obliki navezuje na okolico in jo dopolnjuje. Kljub temu pa predstavlja dominanto na severnem delu industrijskega območja Melje.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, degradacija, carinarnica, arhiv
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 412; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (49,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici