| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljska degradacija kot posledica rudarjenja v Zasavju : magistrsko delo
Dejan Rašković, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (737,50 KB)

2.
Proučevanje vpliva silažne folije na okolje : magistrsko delo
Nejc Lebar, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsesplošna rast rabe plastičnih materialov je vidna na vseh področjih, tudi na področju kmetijstva, kjer ima nekatere pozitivne učinke. Pozitivne lastnosti plastičnih materialov v času rabe postanejo okoljsko breme po koncu uporabe, ko je material treba odstraniti. V raziskovalnem delu smo opazovali in okarakterizirali degradacijo folije iz polietilena nizke gostote (LDPE), ki se uporablja za zaščito silaže in bal za seno. Oceno degradacije materiala zaradi izpostavljenosti okoljskim vplivom smo izvedli z laboratorijskimi simulacijami teh pogojev v vodnem mediju, v zemlji in s pomočjo komore za simulacijo vremenskih vplivov (ksenon test). Za karakterizacijo materiala smo uporabili infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo, termogravimetrično analizo, goniometrijo, gravimetrijo, optično mikroskopijo, karakterizacijo sežiga materiala in analizo vodnega medija. Glavne ugotovitve karakterizacije LDPE folije so, da na degradacijo najbolj vpliva ultravijolično sevanje, vendar je material obdelan tako, da v kratkem času izpostavljenosti vremenskim vplivom ne pride do drastičnih sprememb lastnosti. Zaradi tega je pomembno kaj se z materialom zgodi po uporabi, ko ga zavržemo.
Ključne besede: silažna folija, polietilen nizke gostote (LDPE), degradacija, ksenon test, izpostavljenost v zemlji, izpostavljenost v vodi.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

3.
Eksperimentalna raziskava rumenenja PVC : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
David Tian Hren, 2022, diplomsko delo

Opis: Poli(vinil klorid) oz. PVC je enostaven polimer pripravljen iz vinilkloridnega monomera s prosto radikalsko polimerizacijo. Sinteza polimera ter njegovi materiali so relativno poceni. PVC ni možno samostojno obdelati zaradi njegove zelo nizke termične stabilnosti ter visoke viskoznosti. Zato je potrebno polimeru dodati številne dodatke, da dobimo širok in raznolik nabor lastnosti. Zaradi možnosti širokega nabora lastnosti je PVC-ju omogočena široka uporaba. PVC ima slabo toplotno in svetlobno stabilnost. Podvržen je hitremu avtokatalitskemu dehidrokloriranju. Odcepitev HCl od polimernega ogrodja slabo vpliva na njegove lastnosti. PVC-ju se zaradi tega dodajajo številni dodatki. Eden najpomembnejših dodatkov za PVC so polnila, ki so se včasih uporabljala zgolj z namenom znižanja stroškov. Dandanes imajo polnila različne funkcije, nepogrešljiva pa so postala predvsem mineralna polnila. Najpomembnejše in najbolj uporabljeno polnilo pri proizvodnji PVC-ja predstavlja kalcijev karbonat. Kalcijev karbonat se odlikuje kot polnilo predvsem zaradi svoje kemične čistosti, visoke beline, nizkega lomnega količnika ter nizke abrazivnosti. V diplomski nalogi smo preučevali, kako vpliva kalcijev karbonat na lastnosti PVC-ja. Za sintezo PVC profilov smo uporabili 9 različno pripravljenih oplaščenih kalcijevih karbonatov. Kalcijev karbonat smo prvo zmešali s PVC praškom ter stabilizatorjem, da smo pripravili suho mešanico, ki smo jo nato ekstrudirali. Nastalim PVC profilom smo izmerili stabilnost pri povišanih temperaturah ter izpostavljenosti UV svetlobi. Termično stabilnost smo določali z merjenjem optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti visokim temperaturam ter s konduktometrično DHC analizo in analizo z DSC-jem. UV stabilnost smo pa spremljali s spremembo optičnih lastnosti po določenem času izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: PVC, kalcijev karbonat, optične lastnosti, stabilnost PVC, degradacija PVC, analiza PVC
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

4.
Encimska razgradnja ciprofloksacina v odpadnih vodah : magistrsko delo
Laura Prša, 2021, magistrsko delo

Opis: Antibiotiki so protibakterijske učinkovine, ki se uporabljajo v humani in veterinarski medicini, v živinoreji ter kot pospeševalci rasti. Približno 70 % vseh uporabljenih antibiotikov lahko v okolju odkrijemo nespremenjenih. Nepresnovljeni antibiotiki se pogosto prenašajo v vodno okolje z odpadnimi vodami. Zaskrbljujoči problem je, da lahko nenehna izpostavljenost antibiotikom povzroči nastanek ali obstoj protibakterijske odpornosti, zato so potrebne učinkovite tehnike za izboljšanje čiščenja odpadnih voda. Ciprofloksacin (CIP) je biološko nerazgradljiv antibiotik, ki ga najdemo v odplakah čistilnih naprav v koncentracijah do 5,6 μg/L. Encimski procesi predstavljajo učinkovito možnost za razgradnjo antibiotikov zaradi številnih prednosti kot so enostavni postopki, manjša poraba energije, uporaba v širokem območju pH-ja, odsotnost toksičnih učinkov ter visoka specifičnost na določen substrat. Prisotnost mediatorjev poveča oksidativno sposobnost lakaze, ki tako oksidira te mediatorje v proste radikale in omogoči zelo učinkovito odstranjevanje širokega spektra spojin. Magistrsko delo prikazuje študijo razgradnje antibiotika CIP s pomočjo encima lakaze. Proučevali smo degradacijo CIP ob prisotnosti lakaze ter mešanja z uporabo različnih tehnik; z ultrazvočnimi valovi, stresanjem s stresalnikom in mešanjem z magnetnim mešalom. Prav tako smo izvedli študijo vpliva dodanega mediatorja, kjer smo encimu lakazi dodali mediatorja siringaldehid (SA) ali 2,2-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonsko kislino) (ABTS). Optimirali smo več procesnih parametrov, ki vplivajo na razgradnjo CIP. Najvišjo stopnjo razgradnje CIP smo dosegli z lakazo koncentracije 0,2 mg/mL in naravnim mediatorjem SA koncentracije 2 mM, kjer smo dosegli kar 94 % razgradnjo CIP po 48 h reakcije. Dodatek mediatorja SA je povzročil intenzivnejšo razgradnjo CIP z lakazo, prav tako pa je skrajšal čas razgradnje.
Ključne besede: ciprofloksacin, odpadne vode, degradacija, lakaza, HPLC, ABTS, SA
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

5.
Problematika železniških pragov : projektna naloga
Klemen Meh, 2020, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi so predstavljeni rezultati sinhronizacije dveh različnih meritev (merilne tehtnice ter meritve kinematičnih in mehanskih parametrov odziva praga). Raziskava predstavlja majhen prispevek k CRP projektu, ki se ukvarja z izdelavo inovativnega železniškega praga. Ukvarjali smo se z vrednotenjem zunanje obtežbe na enem merilnem mestu na progi Divača−Koper. Končni rezultat raziskave je grafična predstavitev sinhroniziranih rezultatov dveh meritev. Ugotovili smo, da se sinhronizirane meritve ujemajo s splošnimi zakonitostmi dinamike konstrukcij pri diskretnih sistemih z več prostostnimi stopnjami, kjer maksimumi količin ne nastopajo vsi v istem času. Posledično največja obtežba na prag nastopi v situacijah, ko obravnavani prag prevzame večino obtežbe osi.
Ključne besede: vlakovna kompozicija, tirnica, železniški pragovi, degradacija tolčenca, dinamične obremenitve, relaksacija tirne grede
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1120; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

6.
Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi : magistrsko delo
Kristina Zorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost. Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni. Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Ključne besede: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 835; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (873,69 KB)

7.
Sinteze v sistemu Bi2O3/MoO3 z uporabo različnih metod in termična karakterizacija produktov : magistrsko delo
Nermin Sinanović, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati bizmut molibdenove nanodelce z različnimi metodami ter oceniti fotokatalitsko učinkovitost enega izmed produktov pri razbarvanju RhB ob prisotnosti vidne svetlobe. Prvi sklop eksperimentalnega dela je zajemal sintezo bizmut molibdenovih nanodelcev z različnimi kristalnimi strukturami . Pri tem smo uporabljali mehanokemijsko, hidrotermalno, sonokemijsko in metodo nizko temperaturne taline soli (LTMS). Pripravljeni produkti so bili karakterizirani z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) in termogravimetrično analizo (TGA). Fotokatalitsko aktivnost bizmut molibdenovega kristala smo ocenili z izvedbo fotokatalitske degradacije rodamina B pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Rezultati so pokazali, da smo uspeli sintetizirali vse tri fazne modifikacije bizmutovih molibdatov. Z mehanokemijsko sintezo smo sintetizirali alfa in gama bizmut molibdenove nanodelce, hidrotermalna sinteza je pripomogla k nastanku gama in beta modificiranih bizmutovih molibdatov ter s sonokemijsko sintezo smo ustvarili beta bizmut molibdenov oksid. Z uporabo UV-VIS spektrofotometra smo Bi2Mo3O12 nanodelcem ocenili fotokatalitske sposobnosti degradacije rodamina B (RhB) v raztopini pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Ugotovljeno je bilo, da je absorpcijski rob Bi2Mo3O12 ocenjen pri 435 nm, kar ustreza vrednosti prepovedanega pasu Eg = 2,78 eV. V prisotnosti obeh ključnih dejavnikov tako svetlobe kot fotokatalizatorja (Bi2Mo3O12) smo po 120 minutah obsevanja z vidno svetlobo dosegli skoraj 100 % razgradnjo RhB.
Ključne besede: nanodelci, degradacija RhB, fotokatalitska aktivnost, mehanokemijska sinteza, hidrotermalna sinteza, sonokemijska sinteza
Objavljeno v DKUM: 02.12.2019; Ogledov: 1580; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

8.
Kodek opus in vpliv omrežnih degradacij na kakovost zvoka : diplomsko delo
Aleš Rumež, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zvočni kodek Opus in vpliv omrežnih degradacij na kakovost zvoka. Namen dela je analizirati kakovost zvočnih posnetkov, kodiranih s kodekom Opus in poškodovanih s simulirano degradacijo omrežja na osnovi izgube paketov. V teoretičnem delu naloge so opisani zvočni kodeki in predstavljene objektivne metode za vrednotenje kakovosti zvoka. V praktičnem delu je razvit in implementiran postopek za primerjavo kakovosti zvočnih posnetkov, ki temelji na velikem številu ponovitev eksperimentov. Izvedeno je vrednotenje kakovosti realnih vhodnih posnetkov pri različnem deležu izgubljenih paketov v omrežju, pri čemer je uporabljena metoda za objektivno zaznavno ocenjevanje kakovosti govora ITU P.862 PESQ.
Ključne besede: govor, kodek Opus, omrežna degradacija, vrednotenje kakovosti, pretakanje
Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 1174; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (711,67 KB)

9.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tilen Peček, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA. V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti. Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Ključne besede: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1993; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Hidrotermična degradacija odpadne embalaže iz polipropilena : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Kristina Kranjčec, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati hidrotermično degaradacijo odpadne embalaže iz polipropilena (PP) s pomočjo superkritične vode ter določiti nastale produkte. Izvedena je bila primerjava pisanega in brezbarvnega PP. Proučevali smo vpliv procesnih parametrov, kot so tlak, temperatura, razmerje voda/PP na potek in kinetiko reakcij razgradnje odpadne embalaže iz PP v superkritični vodi. PP je trd termoplastičen polimer z gostoto med 0,9 in 0,92 g/cm3. V mnogih pogledih je podoben polietilenu, vendar z večjo mehansko in natezno trdnostjo ter toplotno stabilnostjo. Odporen je proti polarnim topilom, kislinam, raztopinam soli in olju ter neodporen proti kloriranim ogljikovodikom. Zaradi dobrih mehanskih in fizikalnih lastnosti je eden izmed najbolj zastopanih polimerov v svetu. Uporablja se v različne namene, kot so folije, plastenke za mineralno vodo, povratne plastenke, v ploščah, ceveh, avtomobilski industriji ter v beli tehniki. Zaradi velike zastopanosti tega polimera in vpliva ter kopičenja v okolju smo izvedli hidrotermično degradacijo pisanega PP in brezbarvnega PP. Hidrotermično degradacijo smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah 425 °C in 450 °C ter reakcijskih časih od 15 do 240 min. Nastale produkte smo filtrirali ter analizirali s pomočjo plinske kromatografije/masne spektrometrije GC/MS ter določili vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da je največji izkoristek plina nastal pri 240 min degradaciji – tako barvnega kot brezbarvnega PP v superkritični vodi – najmanj pa ga je nastalo pri 15-minutni degradaciji. Najbolj zastopane komponente so metan, etan, propan, izobutan ter ogljikov dioksid. Dokazali smo, da je največji donos alkanov prisoten le pri višji temperaturi. Majhne razlike v vsebnosti alkanov, ki so prisotni pri isti temperaturi, lahko pripišemo aditivom ter različnim primesem, ki jih vsebuje pisani PP. Izkoristki nastale oljne faze s podaljševanjem reakcijskega časa upadajo, saj se dolgi ogljikovodiki cepijo na krajše.
Ključne besede: hidrotermična degradacija, superkritična voda, barvni PP, brezbarvni PP
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1117; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici