1. Principi modeliranja v logistiki : e-gradivo za predmetJanez Žerovnik, 2015, drugo učno gradivo Ključne besede: definicije, Eulerjevi grafi, Hamiltonovi grafi, drevesa, barvanje grafov, algoritmi, teorija grafov, logistika, učbeniki Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,66 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razumevanje trgovine z ljudmi z namenom delovnega izkoriščanja in prisilnega dela v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeVeronika Saje, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je pogosta oblika kaznivega dejanja v sodobnem svetu. V preteklosti je obstajalo trgovanje s sužnji, danes pa so poznane bolj prikrite poti kupčevanja. Glavne pojavne oblike trgovine z ljudi so lahko povzete v sledeče sklope: spolno izkoriščanje, prisilno delo in delovno izkoriščanje, beračenje, služabništvo, prisilne poroke ter trgovanje s človeškimi tkivi, z organi ali s krvjo. Prisilno delo ali delovno izkoriščanje postaja vse bolj pogosta pojavna oblika trgovine z ljudmi, takoj za spolnim izkoriščanjem. Na mednarodnem nivoju je trgovina z ljudmi opredeljena z akti, kot sta Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 29 in eden od treh Palermo protokolov. Na nivoju Evropske unije velja Direktiva 2024/1712, vendar med državami članicami ni sprejeta enotna definicija. Enako velja za prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje, saj so v vsaki od držav standardi za to kaznivo dejanje v kazenskih pravnih aktih postavljeni različno. Prisilno delo/delovno izkoriščanje je omenjeno pri vseh državah, vendar so uporabljene različne besedne zveze. To vodi v razlike v pregonu storilcev in identifikaciji žrtev. Države z bolj širšo in splošno definicijo (»delovno izkoriščanje« ali »delo v nasprotju s človeškim dostojanstvom«) so v tem boljše kot države z ozkim in specifičnim pomenom prisilnega dela (»prisilno delo« in »ali druge oblike izkoriščanja«). Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, delovno izkoriščanje, pravne definicije, Evropska unija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Roboti in umetna inteligencaLuka Bombek, 2023, magistrsko delo Opis: Že kar nekaj časa živimo ljudje vsak dan v stiku z umetno inteligenco. Z njo se srečamo v službi, v prometu, pri svojih aktivnostih in tudi doma. Vprašanja, ki se tukaj pojavljajo, so, ali se ljudje tega zavedajo oziroma koliko se jih zaveda, da nas umetna inteligenca spremlja že skoraj na vsakem koraku, in kakšni bi lahko bili razlogi, da je zavedanje o umetni inteligenci nizko.
Odgovore na takšna vprašanja lahko poiščemo na drugi strani od uporabnikov umetne inteligence, in sicer pri tistih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence in njeno integracijo v prakso. Pri njih lahko spoznamo problematiko, ki spremlja razvoj umetne inteligence in zavira njen hitri napredek. Spoznamo tudi problematiko, ki je v preteklosti povzročala težave z razvojem in nam jo je do danes uspelo razrešiti. Vsi raziskovalci že gledajo v prihodnost, kjer vidijo nekatere rešitve trenutnih težav z razvojem umetne inteligence, ki bi jih rešil napredek tehnologije. Za razvojem sledijo še pasti, na katere moramo biti pazljivi pri uvajanju umetne inteligence v prakso. Čeprav se teorija umetne inteligence razvija že kar nekaj desetletij, jo v prakso vpeljujemo šele zadnjih nekaj let in bi zato lahko rekli, da je ta tehnologija še v povojih. Zato jo spremlja še vedno veliko ugibanja in eksperimentiranja in jo v prakso vpeljujemo počasi, ker lahko v primeru napake pride do nepopravljivih posledic. Problematike razvoja in pasti integracije bomo dobro spoznali v nadaljevanju naloge.
V nalogi bomo spoznali tudi robote, njihov razvoj, oblike in njihovo prisotnost v vsakdanjiku. Z roboti si pomagamo predvsem na področjih, kjer lahko namesto nas opravljajo fizično zahtevna, a po drugi strani miselno enostavna opravila, ki se ponavljajo. Preprostejše, kot je opravilo, hitreje bomo robota naučili opravljati to opravilo. Z razvojem umetne inteligence in njihove integracije v nadzorne sisteme robota se nam širi tudi domišljija, kje vse bi lahko robote uporabljali, pa jih do zdaj nismo mogli. Več kot ima robot miselnih sposobnosti, bolj se zna prilagajati okolju in zaradi tega postaja vse bolj uporaben stroj za različna opravila, ki niso samo na tekočem traku.
Razvoj robotov in umetne inteligence na neki način predstavlja tudi problematiko. Ena izmed težav je, da lahko roboti s toliko sposobnostmi izvajajo vedno več aktivnosti in zato počasi zamenjujejo ljudi na njihovih delovnih mestih. Tako ljudje, ki so na primer 30 let opravljali neko delo in so že v zrelih letih, ostanejo brez zaposlitve. Seveda se je zanje neizmerno težko spet podati na trg dela v lovu za novo službo. Veliko je pri integraciji robotov v delovno okolje odvisno od podjetij, kako bodo to izpeljala in ali bodo obdržali zaposlene in njihovo znanje izkoristili ali pa jih bodo odpustili. Uporaba robotov v delovnem okolju lahko predstavlja tudi stres za zaposlene, saj lahko zaradi skrbi za svojo zaposlitev začnejo z roboti tekmovati in postanejo fizično in psihično preobremenjeni, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje.
Predvsem to so tematike, ki se jim bomo v nalogi posvetili. Tako bomo ugotovili, na kateri stopnji smo trenutno v razvoju robotov in umetne inteligence, kakšne so trenutno koristi od njihove uporabe, kakšne so trenutne težave, ki zadržujejo razvoj teh tehnologij in kako se spopadamo z integracijo v naše okolje s čim manjšim negativnim vplivom na ljudi. Ključne besede: umetna inteligenca, definicije umetne inteligence, primeri umetne inteligence, roboti Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 1003; Prenosov: 298
Celotno besedilo (3,37 MB) |
4. Primerjalna analiza definicije logističnih centrov v teoriji in praksiMatic Jurjevec, 2014, magistrsko delo/naloga Opis: V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela bomo navedli številne definicije logističnega centra, ki jih navajajo razni tuji in domači avtorji. Raziskali bomo koncepte, ki se navezujejo na pojem logistični center, raziskali vrste logističnih centrov in opredelili logistične centre glede na razvoj. Tako bomo lahko podali mnenje o zastavljenemu problemu, ki pravi, da v praksi ni primerne definicije, ki opredeljuje pojem logistični center. Glede na teoretična izhodišča bomo na koncu tudi podali lastno definicijo logističnega centra. Drugi problem se bo navezoval na nepravilno poimenovanje logističnih operaterjev v praksi. Tako bomo z metodo anketiranja opravili raziskavo na 18ih Španskih logističnih operaterjih in ugotovili kako se logistični operaterji imenujejo in kako bi se glede na teoretične karakteristike morali. Ključne besede: definicije logističnih centrov, vrste logističnih centrov, karakteristike logističnih centrov Objavljeno v DKUM: 29.01.2015; Ogledov: 1507; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Položaj in problematika študentskih družin s poudarkom na področju univerzitetnega mesta MariborJasmina Zver, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o položaju in problematiki študentskih družin in obravnava delo Kluba študentskih in dijaških družin Maribor. Prikazuje tudi spreminjanje in reorganizacijo družine skozi zgodovino ter dejavnike, ki so vplivali na to. Namen diplomskega dela je prikazati, kako je prišlo do oblike družine, kot se pojavlja v sodobnem času, in kateri so bili dejavniki, ki so pripeljali do tega. Osrednja pozornost pa je seveda namenjena študentski družini, katere problematika se pričenja že pri sami definiciji. Študentske družine se vsakodnevno srečujejo z velikimi problemi finančne narave, ki pa neposredno vplivajo na vse ostalo. Glavni problem, povezan s tem, je seveda bivanje študentske družine, saj je v Sloveniji bivanjski položaj teh družin zelo slabo urejen. V diplomskem delu so prikazane tudi oblike pomoči, ki so jih študentske družine lahko deležne s strani države in drugih ustanov. Pot do teh oblik pomoči pa seveda nikoli ni enostavna in zato tudi marsikateri družini nedostopna. V empiričnem delu so predstavljena mnenja in ocene položaja študentskih družin s stališča njih samih ter primerjava položaja in mnenj med študentskimi družinami univerzitetnega mesta Maribor in univerzitetnega mesta Ljubljana. Zbrani podatki so pridobljeni na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili študenti — starši v obeh univerzitetnih mestih. Ključne besede: reorganizacija družine, študentska družina, problem definicije študentske družine, problematika študentskih družin, oblike finančne pomoči, Klub študentskih in dijaških družin Maribor Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 2270; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,62 MB) |