1. Empirična analiza (kritik) kapitalizmaTim Koprivnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom.
Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 356
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. INTERNET IN TELEKOMUNIKACIJE, KOT SREDSTVA MEDNARODNEGA KRIMINALA, KI PO DRUGI STRANI, V ŽELJI PREPREČITVE KAZNIVIH DEJANJ, PREDSTAVLJAJO PREDMET ZLORAB TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVICTjaša Zapušek, 2016, diplomsko delo Opis: Z namenom uspešnega boja proti terorizmu je Evropska Unija izdala Direktivo 2006/24/EC. Kasneje je Sodišče Evropske Unije Direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov razglasilo za neveljavno, saj je ugotovilo, da globoko posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ter pravico do varovanja zasebnih podatkov. Posledica razveljavitve Direktive je bila, da glede zakonske ureditve vrnili k statusu Quo, pred letom 2005.
V diplomski nalogi sem predstavila trenutno nacionalno in Evropsko zakonodajo, obstoječe vrzeli na tem področju, moj pogled na trenutno situacijo ter svoje predloge glede morebitnih izboljšav.
Neomajno stojim za svojo trditvijo, da če želimo doseči uspešno mednarodno sodelovanje glede boja proti terorizmu, ki nedvomno predstavlja svojevrsten fenomen čezmejnih razsežnosti, moramo ustvariti trden sistem vsesplošno zavezujočih pravil in zgolj eno definicijo terorizma ter drugih kaznivih dejanj. Če želimo ustvariti zavezujoča pravila glede razpolaganja z relevantnimi podatki, se moramo natančno opredeliti glede vprašanja, kaj je terorizem, proti komu se bojujemo ter kaj konec koncev sestavlja tovrstne skupine.
Ključne besede: Direktiva 2006/24/EC, Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov, Pravica do zasebnega in družinskega življenja, Varovanje osebnih podatkov, definicija terorizma, protiteroristični ukrepi
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1458; Prenosov: 154
Celotno besedilo (402,87 KB) |
3. Developing XML solutionsJake Sturm, 2000 Ključne besede: programski jeziki, računalniški jeziki, aplikacija, rešitve, CD-ROM, kompaktne plošče, računalniške diskete, računalniško programiranje, podatkovne strukture, kreativnost, ustvarjalnost, baze podatkov, predstava, dokumenti, vzorci, urejevalniki besedil, procesiranje, procesna informatika, definicija, WWW, modeli, objektno usmerjeno programiranje, HTML, Hypertext Markup Language
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 992; Prenosov: 33
 Povezava na celotno besedilo |
4. Analiza kazalcev prehoda Evropske unije v informacijsko družbo : magistrsko deloEvridika Juvan Žorž, 2006, magistrsko delo Ključne besede: informatika, informacijska družba, definicija, informacijska tehnologija, EU, indikatorji, mednarodne primerjave, EU, ZDA
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 862; Prenosov: 162
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. FORENZIČNA PSIHOLOGIJA IN VERODOSTOJNOST PRIČ (KRIMINOLOŠKI VIDIK)Nina Potočnik, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh.
Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis".
Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Ključne besede: forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 3128; Prenosov: 503
Celotno besedilo (4,93 MB) |
6. PROBLEMATIKA OPROSTITEV DAVKA NA DODANO VREDNOST OD FINANČNIH STORITEVSabina Lamut, 2013, magistrsko delo Opis: Problematika obdavčitve finančnih storitev z davkom na dodano vrednost se odraža v težko določljivi vrednosti opravljenih finančnih storitev in posledično v davčni osnovi, od katere bi se lahko obračunaval in plačeval davek na dodano vrednost. Bančna transakcija sestoji iz treh pomembnih delov: glavnice, ki predstavlja prenos denarnih sredstev in ne sme biti obdavčena, čiste obrestne mere, ki prav tako ne sme biti obdavčena z davkom na porabo, saj predstavlja nadomestilo varčevalcem za odložitev porabe, in stroška posredništva, ki naj bi predstavljal davčno osnovo, saj gre za storitve, opravljene med varčevalcem in posojilojemalcem. Banka torej pridobi tako imenovano obrestno maržo, ki je razlika med prejetimi in danimi obrestmi ter predstavlja strošek posredovanja, ki ga je opravila banka. Bistven problem glede določitve vrednosti navedenega stroška je v tem, da je ta vključen v obrestnih merah, saj varčevalci prejmejo obresti, ki so nižje od čiste obrestne mere, posojilojemalci pa plačajo višjo mero obresti, kot je čista obrestna mera.
Poleg navedenega osnovnega problema, ki je vodil v oprostitev plačila davka na dodano vrednost od finančnih storitev, je pomembno tudi dejstvo, da bi bil učinek obdavčitve finančnih storitev viden zgolj pri opravljanju teh storitev s strani bank in drugih finančnih organizacij v razmerju do končnih potrošnikov. Davčni zavezanci bi v primeru obdavčitve finančnih storitev imeli pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, ki je sedaj nimajo (razen v nekaterih državah, kjer je možna izbira opcije glede obdavčitve finančnih storitev). Pri tem se pojavljajo težave zaradi kršenja temeljnega načela nevtralnosti, prihaja pa tudi do višjih stroškov zaradi kaskadnosti skritega davka na dodano vrednost.
Ključne besede: finančne storitve, DDV, prave in neprave oprostitve, zakonodaja EU, sodbe sodišča EU, načelo nevtralnosti, kaskadnost DDV, metode za izračunavanje odbitnega deleža, primerjava obdavčitve finančnih storitev med državami EU, definicija finančnih storitev
Objavljeno v DKUM: 06.02.2014; Ogledov: 2374; Prenosov: 397
Celotno besedilo (303,23 KB) |
7. DELITEV NEPREMIČNINE V SODNEM POSTOPKUBoris Grivić, 2013, diplomsko delo Opis: Cilj oziroma namen diplomske naloge je prikazati postopek in rešitve problemov v primerih, ko med solastniki ni mogoča sporazumna delitev stvari s poudarkom na nepremičninah. Opisal bom temeljne pojme glede nepremičnine in posesti, saj je njihovo razumevanje nujno za sam opis kasnejšega postopka, prav tako pa je potrebno orisati njihov nastanek v zgodovini. V diplomskem delu bom preučil, kako se določeni instituti stvarnega prava z delitvijo nepremičnine prepletajo (hipoteka, služnost ...), in situacije oziroma rešitve, ki nastanejo pri takem prepletu. Delitev nepremičnine v sodnem postopku bo prikazana tudi skozi prizmo sodne prakse.
Ključne besede: 2.1. DEFINICIJA NEPREMIČNINE
2.2. POJEM LASTNINSKE PRAVICE
3. PRAVNI VIRI, KI UREJAJO DELITEV SOLASTNINE NEPREMIČNINE
3.1. MATERIALNO PRAVO
3.2. PROCESNO PRAVO
3.3. SODNA PRAKSA
4. NEPRAVDNO PRAVO IN POSTOPEK
4.1. NAČELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA
4.2. UDELEŽENCI
4.3. NAPOTITEV NA PRAVDO
4.4. PRAVNA SREDSTVA
5. POJEM SOLASTNINE
5.1. SPLOŠNO O SOLASTNINI
5.2. UPRAVLJANJE S SOLASTNINO NA NEPREMIČNINI
5.3. POSEST IN SOPOSEST
6. NAČINI DELITVE NEPREMIČNINE V SOLASTI
6.1. FIZIČNA DELITEV NE
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 2782; Prenosov: 446
Celotno besedilo (555,36 KB) |
8. (NE)MORALNOST NASILJA IN TERORIZMA V IZRAELSKO PALESTINSKEM KONFLIKTUAleš Kustec, 2013, diplomsko delo Opis: Terorizem ima zaradi namernega škodovanja in tudi ubijanja civilistov oziroma nebojujočih izrazito negativno moralno oznako. Zato v izraelsko-palestinskem konfliktu obe strani z namenom demoniziranja nasprotne strani obtožujeta druga drugo uporabe terorizma. Na podlagi metode pojmovne in komparativne analize smo ovrednotili različne definicije terorizma ter s pomočjo metode sinteze določili primerno definicijo terorizma za izraelsko-palestinski konflikt. Glede na to definicijo in preučitev palestinskega in izraelskega nasilja smo ugotovili, da terorizem uporabljata obe strani. Palestinski terorizem je sicer medijsko veliko bolj odmeven od izraelskega. Do slednjega prihaja v okviru tako imenovanih povračilnih napadov, zato ga je veliko težje prepoznati. Kljub temu so takšni vojaški napadi, ki lahko vključujejo tudi elemente terorizma kot v primeru izraelskega napada na Gazo, imenovanem »Cast Lead«, veliko bolj smrtonosni za palestinske civiliste kot palestinski napadi za izraelske civiliste. Z uporabo načel teorije pravične vojne in kritično analizo argumentov glede moralne upravičenosti terorizma smo ugotovili, da tako palestinski kot izraelski terorizem moralno nista upravičljiva, na podlagi komparativne analize pa tudi, da je palestinski terorizem moralno manj obremenjujoč kot izraelski, saj Palestincem za razliko od Izraelcev grozi moralna katastrofa. Slednjo predstavlja prav izraelska okupacija in politika gradnje in širitve judovskih naselbin na Zasedenih palestinskih ozemljih.
Ključne besede: terorizem, definicija terorizma, moralna upravičenost terorizma, pravična vojna, izraelski napad na Gazo »Cast Lead«, izraelska okupacija, izraelsko-palestinski konflikt
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2418; Prenosov: 152
Celotno besedilo (892,54 KB) |
9. USPEŠNE ŽENSKE V SLOVENSKEM GOSPODARSTVUKsenija Šekoranja, 2012, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Uspešne ženske v slovenskem gospodarstvu sem se dotaknila mnogih tem v okviru managementa. V prvem poglavju sem tako razdelala predvsem sam management, ter funkcije managementa, kot so vodenje, planiranje, organiziranje, kontroling.
Glede na temo me seveda zanima položaj žensk v managementu, ter prednosti, slabosti, razlike v vodenju. Prav tako se bom kot bodoča magistra ekonomskih in poslovnih ved posvetila karieri, ter napredovanju žensk v managementu, kar je zame že sedaj, ko sem vstopila na trg delovne sile zelo zanimiva tema. Pri napredovanju se bom dotaknila tem, ki so dandanes še kako aktualne pri zaposlovanju žensk v vseh ravneh managementa. Podrobno bomo opredelili seksizem, mobing, spolno nadlegovanje, ter manjšo plačo. Kot žensko v 21. stoletju me zanima tudi, zakaj je odstotek žensk na visokem položaju v gospodarstu in politiki tako majhen. Je ovira družina?
Kot zanimivost sem predstavila tudi najbolj uspešne poslovne ženske v slovenskem prostoru, ter na katerem področju delujejo.
Ključne besede: - Management-definicija
- Funkcije managementa
- Management in izobraževanje
- Razvoj vodstvenih kadrov
- Moško in žensko vodenje
- Uspešne ženske v slovenskem gospodarstvu
Objavljeno v DKUM: 26.10.2012; Ogledov: 2820; Prenosov: 322
Celotno besedilo (1,42 MB) |
10. VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI V PRIMERU NEZGODE NA SMUČIŠČUManca Rupar, 2012, diplomsko delo Opis: Po uvodu je v prvem delu diplomskega dela predstavljena zakonodaja, ki velja in ureja področje varnosti smučanja. Poglavitni zakon je Zakon o varnosti na smučiščih, ki ureja navedeno tematiko, poudarja in razširja pristojnosti ter naloge nadzornikov na smučišču in poudarja načelo samoodgovornosti smučarja. Poleg navedenega zakona so za varnost poglavitna tudi FIS pravila, ki jih je dolžan spoštovati vsak upravljavec smučišča ter predvsem smučarji sami, saj vsebujejo minimalne standarde o varnosti na smučiščih.
V drugem delu je opredeljena in predstavljana odgovornost na splošno, predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za nastanek odgovornosti ter vrste odgovornosti, saj je razumevanje tega področja ključno za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v primeru nastanka nezgode na smučišču.
Osrednji del diplomskega dela pa predstavlja razjasnitev odgovornosti posameznika kot smučarja ter upravljavca smučišča. Teorija je za lažje razumevanje podprta s sodno prakso, v kateri so predstavljeni najpogostejši primeri nezgod, ki se lahko pripetijo na smučišču.
Polega navedenega so v osrednjem delu predstavljene problematike, ki zadevajo to področje. Kljub temu, da sicer imamo zakone, ki urejajo to področje pa se pojavlja problem nezadostnega definiranja urejenosti prog, ki bi jih moral zagotoviti upravljavec smučišča za varno smuko, kritično področje je tudi vprašanje hitrosti, ki naj bi bila na smučiščih dovoljena, saj je hitrost odvisna od mnogih dejavnikov in je njena ocena lahko zelo subjektivna in da se lahko upravljavec smučišča za razbremenitev svoje odgovornosti skoraj vedno sklicuje na to.
Ključne besede: Zakon o varnosti na smučiščih, FIS pravila, načelo samoodgovornosti, odškodninska odgovornost, upravljavec smučišča, definicija urejenost proge, vprašanje hitrosti na smučiščih
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 3069; Prenosov: 428
Celotno besedilo (1,12 MB) |
