| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiskalno pravilo in javnofinančna stabilnost : magistrsko delo
Špela Strašek, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjem desetletju je zaznati rastoči interes med teoretiki in praktiki o problemu finančne stabilnosti in fiskalnih pravil. Globalna finančna kriza in evrska kriza sta razkrili ranljivost in krhkost javnih financ in nediscipline fiskalne politike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo fiskalnih pravil pri doseganju fiskalne stabilnosti. V prvem delu magistrske naloge smo proučevali funkcije, značilnosti in različne oblike fiskalnih pravil. V drugem delu pa smo po proučitvi trendov v svetu in Evropski uniji razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter o sprejemu Zakona o fiskalnem pravilu. Ugotovili smo, da so fiskalna pravila zagotovila bolj zdrave javne finance. Proračunski primanjkljaj v evroobmočju je padel od 6% v bruto domačem proizvodu v letu 2010, na pod 1% v 2018, dosti nižje kot ZDA/Japonska. Prihodnost fiskalnega upravljanja v Evropski uniji vidimo v iskanju pravega ravnotežja med Evropsko unijo in nacionalnimi nivoji, in med pravili, institucijami ter tržno disciplino. V pogledu vloge fiskalnega sveta pa menimo, da je potrebno doseči večje zaveze in uvesti eventualne sankcije za vlade, ki pravil ne spoštujejo, sicer bodo fiskalni sveti samo papirnati tiger.
Ključne besede: fiskalno pravilo, fiskalni svet, fiskalni deficit, stabilnost javnih financ, strukturni saldo, Zakon o fiskalnem pravilu
Objavljeno v DKUM: 09.04.2019; Ogledov: 780; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Participacija občanov pri sprejemanju splošnih aktov v občini
Sergeja Emberšič Sukič, 2018, magistrsko delo

Opis: Lokalne oblasti, v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Lokalna samouprava se tako v občini, ki je najožja, primarna naravna skupnost ljudi ukvarja predvsem z zadevami, ki se nanašajo na socialo, zdravstvo, izobraževanje, gospodarsko infrastrukturo in se torej tičejo vsakdanjega življenja in dela občanov. Lokalne oblasti so demokratične institucije, ki so zavezane k spoštovanju demokratičnih norm in standardov. Na procese odločanja v lokalni skupnosti med drugim vplivajo institucionalne povezave, lokalna politična kultura in participacija državljanov, lokalna oblast je demokratična le, če imajo občani možnost bodisi posredno ali neposredno, bistveno vplivati na njeno izvajanje. Leta 2009 je pričela veljati Resolucija o normativni dejavnosti, ki določa, da je za zagotavljanje legitimnosti sprejetih odločitev in zmanjševanje demokratičnega deficita potrebno pri pripravi odločitev omogočiti sodelovanja čim širšega kroga subjektov. Strategija med drugim določa načela ter minimalna priporočila, ki jih je potrebno upoštevati pri vključevanju javnosti. Po opravljenem raziskovanju ugotavljam, da participacija občanov v Sloveniji na lokalni ravni ni ustrezno urejena. Vse do danes lokalne skupnosti v svojih poslovnikih občinskih svetov v postopku sprejemanja splošnih aktov ne predvidevajo vključevanja javnosti v skladu s smernicami, ki v praksi predvidevajo ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja, v postopku priprave predpisa pa izvedbo splošne razprave in javne predstavitve. Implementacija Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanju lokalne oblasti na lokalni ravni ni zadovoljiva, kar se v praksi pogosto odraža v nezadovoljstvu občanov ter nezaupanju v izvoljene predstavnike. V magistrski nalogi na primeru Mestne občine Murska Sobota predlagam vključitev javnosti v postopek sprejemanja splošnih aktov, ki ga določa Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Na ta način se upoštevajo določila MDPELLS, s krepitvijo vpliva občanov na odločitve, ki jih sprejemajo organi lokalne samouprave, pa se poveča tudi zadovoljstvo občanov, ki so postavljeni v vlogo odločevalcev.
Ključne besede: demokratičen deficit, konsenz, legitimnost, lokalna samouprava, konzultacija, transparentnost
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 639; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (661,21 KB)

3.
DOLŽNIŠKA KRIZA V ITALIJI
Lumturije Pelaj, 2012, diplomsko delo

Opis: O dolžniški krizi se je v zadnjem obdobju postala aktualna tema, zato sem se tudi odločila, da se bom malo bolj poglobila v to. Dolžniška kriza v Italiji se je začela v drugi polovici leta 2011 zaradi tega, ker je gospodarstvo Italije rastlo po povprečni stopnji 2% na leto v zadnjem desetletju, kar je povečevalo javni dolg. Država ima večje odhodke kot pa dohodke, kar ustvarja deficit v proračunu. Vzrokov za nastanek dolžniške krize je veliko, mednje spadajo nizka stopnja produktivnosti, oslabljena konkurenčnost, davčne obremenitve, prevelike regionalne razlike ipd. Italija ima še vedno nekaj vrhunskih podjetij in blagovnih znamk. Zaradi togih predpisov so v Italiji sicer razširjena mikro družinska podjetja. Če želi Italija zmanjšati javni dolg bo morala spodbuditi poslovno okolje, kjer bodo podjetja lahko doživela razcvet. Če bodo podjetja zacvetela, potem bo tudi gospodarstvo bolj aktivno. Prišlo bo do povečanja produktivnosti, konkurenčnosti in posledično do gospodarske rasti. V primeru gospodarske rasti, povečanja BDP, se lahko tudi javni dolg lažje odplačuje oziroma servisira. Ampak to ne bo mogoče brez strukturnih reform in sprejetih določenih varčevalnih ukrepov italijanske vlade. Pomembno vlogo pa igrata tudi dve instituciji, ECB in MDS, ki glede na svoje cilje in naloge, pomagata Italiji pri reševanju te krize.
Ključne besede: Italija, gospodarstvo, dolžniška kriza, javni dolg, deficit, produktivnost, konkurenčnost, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 12.12.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (394,80 KB)

4.
Razvoj izobraževalnih sistemov za potrebe lokalnega okolja
Nataša Pogorevc Tarkuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko si je Slovenska Bistrica pridobila trške pravice leta 1227 in pozneje mestne pravice – v letih od 1305 do 1309, so se meščani trudili, da bi njihovo mesto postalo čim prej enakovredno sosednjim mestom. Plod teh prizadevanj je bilo tudi šolanje meščanskih sinov, ki so potrebovali nekoliko šolske izobrazbe zaradi praktičnih življenjskih nalog (mestnega gospodarstva, samouprave, vodenja trgovine,ipd.). Smoter šolanja se je bistveno spremenil. Prvi, do sedaj najdeni podatek, ki govori o šoli v Bistrici, je posreden. Leta 1498 se v bistriškem urbarju omenja učitelj (brez imena). Vseskozi se je izobraževanje po osnovnem šolanju prilagajalo tudi lokalnemu okolju, kar je značilno za manjše izobraževalne sisteme vse do 19. in 20. stoletja. Takoj po končani vojni leta 1945, ko so bile ukinjene meščanske šole, je Slovenska Bistrica dobila nižjo gimnazijo. Kasneje so v mestu odprli več enot šol, ki so izobraževale dijake na sekundarni ravni izobraževanja, nazadnje Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo Maribor, enota Slovenska Bistrica. Nobene ni več v tem okolju, saj je bilo zanimanja zanje vedno manj. Pred več kot desetletjem pa so na novo odprli vrata gimnaziji in ekonomski šoli. Ponudba izobraževalnih sistemov se danes nadaljuje tudi na terciarni ravni z višješolskim izobraževanjem, ki jo tržijo določene institucije in je zanje tudi največ povpraševanja. Kljub pestri ponudbi pa beležijo deficit nekaterih tehničnih poklicev, ki so tipični za lokalno okolje. Podjetja si ta kader pridobivajo na različne načine. Največje pomanjkanje kadra je v metalurgiji in strojništvu. Mnogo podjetij v Sloveniji ne razmišlja o strategijah, kako pridobiti nove, kvalitetne diplomante, mnogi izobraževalni sistemi pa ne razmišljajo o tem, kako jih pripraviti za trg dela. Na daljši rok odsotnost prilagajanja izobraževalnih vsebin ogroža programe, učne kadre in celo šole, kar se je v lokalnem okolju Slovenske Bistrice že pokazalo. Pa vendar, trgi dela so zgolj olajšanje težav z zaposlovanjem. Ne gre razmišljati samo o tem, kateri izobraževalni sistemi bi zadovoljili okolje, saj s tem pripeljejo do blokad v kroženju znanja. Umni delodajalci poskrbijo za pluralni razvoj in delo zaposlenih, saj je trg neizprosen in vseživljenjsko izobraževanje vedno bolj pridobiva na veljavi.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, izobraževalne potrebe meščanstva, izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, deficit tehniških poklicev, načrtno pridobivanje novih kadrov, vseživljenjsko izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 1664; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

5.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Ključne besede: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2491; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (931,38 KB)

6.
PROS AND CONS OF THE CURRENCY BOARD-CASE OF BULGARIA
Zornitsa Daskalova Krasimirova, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: The investigated topic is such that retains its importance throughout time as it tends to be a good lesson on the misconduct of monetary policy of one country during turbulent and drastic economic and political changes, and the following actions meant to bridle back the economy to its stable performance. The focus of this thesis is of Bulgaria and the way it coped with the galloping hyperinflation in the late nineties of the previous century. My main motivation and reason behind writing this thesis is first the fact that I am Bulgarian, who has the language know-how and the access to vaster sources describing and delving into the investigated topic. Furthermore, I am familiar with the culture that stands behind and affects in many aspects the decisions that happened to be decisive for those tumultuous times, thus I can give a better insight on the topic to the people observing from abroad. Therefore, I have attempted to give an objective and straightforward analysis and explanation behind the history, structure, past and present challenges of the Bulgarian currency board, and its advantages and disadvantages that it has had in the country. I hope the information is clear and useful enough to create awareness in the other EU countries of the main arguments and disputes surrounding this pegged system and in general help toward forming a basis for a proper decision making. There were some limitations in the course of work; i.e denied access to some of the materials and articles as they are available only when accessed from Bulgaria. Despite the difficulties, I managed to get a broad scope of sources- domestic and international ones, to come up with the final coherent piece of work that I have the honour to present to you. Further down, in the Introduction part, I have elaborated deeper on the way how I have prepared and structured the investigated topic of my bachelor thesis.
Ključne besede: currency board, “orthodox” currency board, pegged currency, anchor currency, monetary policy, Bulgarian monetary policy, economic crisis, financial crisis, inflation, depreciation, current account deficit, ERM 2, Bulgarian politics, Bulgaria, EU, IMF, Bulgarian National Bank, Eurozone
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2535; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (620,89 KB)

7.
Bolnik z rakom na debelem črevesju
Simona Halas, 2010, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija z patofiziologijo, prirojene nepravilnosti debelega črevesa kot tudi vnetne bolezni, ki so lahko povod za razvoj raka na debelem črevesu. Predstavili smo etiopatogenezo in epidemiologijo bolezni. Med vrstami tumorjev na debelem črevesu smo se opredelili za karcinom debelega črevesa, njegovo odkrivanje s simptomi, omenili smo tudi presejalni program Svit. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo kirurško zdravljenje raka na debelem črevesu, z najpogostejšimi operativnimi metodami kot tudi določitev stadija bolezni. Kot obliko onkološkega zdravljenja je predstavljeno adjuvantno zdravljenje ter delovanje bioloških zdravil. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operacijo ter pooperativna zdravstvena nega. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre enterostomalne terapevtke. V študiji primera, ki zajema bolnico z rakom na debelem črevesju, ugotavljamo njeno zmožnost samooskrbe pred in po operaciji. Ves čas hospitalizacije uporabljamo pri bolnici delno-nadomestni kot vzgojno izobraževalni sistem in jo s tem počasi pripravljamo na odpust z bolnišnice.
Ključne besede: rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, deficit samooskrbe.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 3402; Prenosov: 937
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

8.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V DEJAVNOSTI GOSTINSTVA
Natalija Madronič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zaposlovanja kadrov v dejavnosti gostinstva. Za obdobje od leta 2000 do 2008 smo predstavili ključne kazalce. Ugotovili smo pomemben porast v dejavnosti gostinstva, a hkrati številne probleme.
Ključne besede: Dejavnost gostinstvo, deficit gostinskega kadra, zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, aktivno prebivalstvo, brezposelnost.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 1654; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (480,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici