Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj predstavlja velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Kljub temu, da uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja izboljšuje preživetje pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, je njegov učinek na znotrajbolnišnični srčni zastoj še vedno nejasen. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere srčne ritme avtomatski zunanji defibrilator najpogosteje zazna pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju. Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Izvedli smo pregled člankov. Iskanje strokovne literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline, katerih pregled smo predstavili z uporabo PRISMA (angl. Preffered Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) diagrama. Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili 8 raziskav v kliničnem okolju. Avtomatski zunanji defibrilator je uporabljen v manj kot 50 % vseh bolnišničnih srčnih zastojev, v večini primerov neustrezno, pri čemer se stopnja preživetja pacientov giblje med 11 % in 29 %. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko poleg uspešne uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki pozitivno vpliva na preživetje in povrnitev spontanega krvnega obtoka, njegova uporaba v nekaterih primerih tudi zmanjša stopnjo preživetja pacientov z znotrajbolnišničnim srčnim zastojem.
Ključne besede: znotrajbolnišnični srčni zastoj, avtomatski zunanji defibrilator, veriga preživetja, preživetje, srčni ritem
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway). Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama. Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Ključne besede: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 421; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo korporativno produktivno vzdrževanje (KPV) tehničnih naprav, ki je zasnovano na osnovi integracije pozitivnih lastnosti do sedaj nam znanih postopkov vzdrževanja. Osnova je metoda Celovitega produktivnega vzdrževanja (Total Productive Maintenance – TPM), ki je bila v prejšnjem stoletju zasnovana na Japonskem. Nekatere stebre te metode smo spremenili (nadgradili) na osnovi naših izkušenj, ki smo jih z leti pridobivali na področju vzdrževanja tehničnih naprav. Kot primer v nalogi predlagamo implementacijo KPV na področju vzdrževanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (Automated External Defibrillator – AED) na osnovi naših praktičnih izkušenj in podajamo prednosti takega vzdrževanja.
Ključne besede: vzdrževanje, Total Productive Maintenance, korporativno produktivno vzdrževanje, geostrateško položaj, defibrilator
Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 1061; Prenosov: 72
Celotno besedilo (5,53 MB)

Opis: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje. Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0. Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001). Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Ključne besede: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Objavljeno v DKUM: 11.06.2020; Ogledov: 1535; Prenosov: 212
Celotno besedilo (855,28 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo. Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno. Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Ključne besede: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1904; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1,35 MB)