| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Korporativno produktivno vzdrževanje tehničnih naprav
Edvard Krieger, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi predstavljamo korporativno produktivno vzdrževanje (KPV) tehničnih naprav, ki je zasnovano na osnovi integracije pozitivnih lastnosti do sedaj nam znanih postopkov vzdrževanja. Osnova je metoda Celovitega produktivnega vzdrževanja (Total Productive Maintenance – TPM), ki je bila v prejšnjem stoletju zasnovana na Japonskem. Nekatere stebre te metode smo spremenili (nadgradili) na osnovi naših izkušenj, ki smo jih z leti pridobivali na področju vzdrževanja tehničnih naprav. Kot primer v nalogi predlagamo implementacijo KPV na področju vzdrževanja avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (Automated External Defibrillator – AED) na osnovi naših praktičnih izkušenj in podajamo prednosti takega vzdrževanja.
Ključne besede: vzdrževanje, Total Productive Maintenance, korporativno produktivno vzdrževanje, geostrateško položaj, defibrilator
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

2.
Pomen izobraževanja osnovnošolcev s področja temeljnih postopkov oživljanja
Marko Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je stopnja nudenja temeljnih postopkov oživljanja ljudem, ki doživijo srčni zastoj, zelo nizka. Eden izmed razlogov, da se očividci raje umaknejo, je njihovo neznanje. Zato marsikje po svetu učijo osnovnošolce temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. S tem želijo skozi leta izobraziti čim večje število populacije.
Ključne besede: TPO, temeljni postopki oživljanja, oživljanje, prva pomoč, osnovna šola, defibrilator, CPR, cardiopulmonary resuscitation, first aid, basic life support, defibrillator, teach CPR, primary school, elementary school.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 162; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (887,09 KB)

3.
Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci
Matjaž Žunkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje. Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0. Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001). Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Ključne besede: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 365; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (855,28 KB)

4.
Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja
Primož Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% . Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama. Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Ključne besede: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 1040; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

5.
Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja pri pionirjih gasilcih
Manica Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo. Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno. Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Ključne besede: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1167; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA V POLICIJSKIH VOZILIH
David Tramšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nenadni srčni zastoj je glavni vzrok umrljivosti v svetu. Pomembna je čim prejšnja zgodnja defibrilacija, zato so ključnega pomena nezdravstvene profesionalne službe, saj so bližje ljudem kot ekipa nujne medicinske pomoči. V tujini zato v nujne intervencije vključujejo izvenmedicinske profesionalne službe, tudi policiste. Namen raziskave je osvetliti pomembnost policista kot prvega posredovalca v intervencijah z nenadnim srčnim zastojem. Metodologija: Raziskava je potekala na eni izmed policijskih postaj na območju severovzhodne Slovenije. Za preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja policistov s področja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja smo uporabili anketni vprašalnik ter kontrolni dokument kot del objektivnega strukturiranega praktičnega preverjanja znanja. Rezultati: Analiza podatkov, pridobljenih na vzorcu 51 policistov, je pokazala, da so policisti primerni za vključitev v mrežo prvih posredovalcev. Enainštirideset (80 %) policistov bi bilo pripravljenih izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Policisti so izkazali interes za izvajanje le-teh, čeprav bi se s tem povečal njihov obseg dela. Znanje policistov o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja se bistveno izboljša po izobraževanju (p = 0,001). Razprava in sklep: Raziskave poudarjajo pomen zgodnje defibrilacije pri nenadnem zunajbolnišničnem srčnem zastoju. V naši raziskavi smo dokazali, da bi bili policisti primerni kot prvi posredovalci, saj je njihovo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja zadovoljivo in se po izobraževanju še izboljša.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, policist, prvi posredovalec, avtomatski zunanji defibrilator.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 908; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
UPORABA AVTOMATSKEGA EKSTERNEGA DEFIBRILATORJA MED LAIČNO POPULACIJO
Andrej Rihtar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je ključnega pomena čim zgodnejši pričetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED s strani mimoidočih. Ključnega pomena za uspešno reanimacijo je, da mimoidoči prepoznajo stanje, ki zahteva uporabo AED, da vedo, kje se defibrilator nahaja in da le tega znajo pravilno uporabiti. Raziskovalna metodologija: Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki zajema 15 vprašanj. V raziskavi smo želeli dobiti vpogled v teoretično znanje prebivalcev občine Sveti Tomaž o prepoznavi srčnega zastoja, izvajanju TPO, uporabi AED ter poznavanju nahajališč AED-jev. V raziskavo smo vključili 150 občanov, starih nad 18 let. Rezultati: Z rezultati ankete sklepamo na pomanjkljivo teoretično in praktično znanje občanov iz TPO in uporabe AED. Pravilno razmerje stisov prsnega koša (30:2) je poznalo 69 % anketiranih, ustrezno frekvenco stisov (100-120 stisov/min) 43 % anketiranih, pravilno globino stisov (5-6 cm) 45 % anketiranih, pravilen pristop k žrtvi pa le 10 % anketiranih. Lokacijo AED v Prostovoljnem gasilskem društvu Trnovci je poznalo 31 % anketiranih, lokacijo v središču Svetega Tomaža večina anketiranih, 53 % anketiranih pa je označilo tudi nepravilne odgovore lokacij. 48 % anketiranih je odgovorilo, da si AED v realni situaciji ne bi upali samostojno uporabiti, 90 % anketiranih pa si želi dodatnih izobraževanj iz področja TPO in uporabe AED. Sklep: Rezultati ankete so pokazali dobro ozaveščenost o namembnosti AED. Ugotovili pa smo pomanjkljivosti v teoretičnem znanju občanov, pomanjkanje znanja se namreč kaže pri ključnih dejavnikih za uspešno reanimacijo (pristop k žrtvi, razmerje, frekvenca, globina stisov pri stisih prsnega koša in zmedo pri poznavanju lokacij AED-jev). Obnovitvenih tečajev je premalo (5 v 10 letih), udeležba občanov na tečajih je slaba (okoli 20 udeležencev na tečaj). Iz rezultatov je možno sklepati na potrebo po dodatnem in pogostejšem teoretičnem in praktičnem izobraževanju občanov tako s področja temeljnih postopkov oživljanja, uporabe AED, kot tudi ozaveščanju o pomembnosti obnovitvenih tečajev in o nahajališčih AED. 
Ključne besede: Avtomatski eksterni defibrilator, laična populacija, zdravstveno – vzgojno delo, temeljni postopki oživljanja, srčni zastoj, občina Sveti Tomaž.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1182; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
PREVENTIVNI PREGLED IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNE MEDICINSKE OPREME - DEFIBRILATOR/MONITOR
Simon Mastnak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bo predstavljen postopek izvedbe preventivnega pregleda in vzdrževanje električne medicinske opreme – defibrilator/monitor Beneheart D6 v skladu s servisnimi navodili proizvajalca. Predstavljen bo namen, uporaba, sestavni deli in parametri merjenca defibrilatorja/monitorja in merilne opreme. Sledila bo izvedba (pregled/test/kalibracija) z merilno opremo Fluke, v skladu s servisnimi navodili proizvajalca za izbrani merjenec in preskus po varnostnem standardu EN60601 ali EN 62353. Rezultati meritev bodo predstavljeni v zaključku, v obliki delovnega poročila, ki se ga izda po vsakem končanem pregledu oz. servisu.
Ključne besede: defibrilator/monitor, preventivni pregled, EN60601, delovno poročilo
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1165; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (38,34 MB)

9.
MEDICINSKO TEHNIČNE APARATURE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Marko Juvan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene medicinsko tehnične aparature, ki jih najdemo v vozilu nujne medicinske pomoči. Aparature opisane v diplomski nalogi so večinoma namenjene v diagnostične namene. Poleg aparatur je opisano tudi njihovo delovanje, pravilna uporaba, kaj in kako beležijo v človeškem telesu in varnost pri uporabi naprave. Pravilna uporaba medicinsko tehničnih aparatur v prehospitalnem okolju, pravilne interpretacije rezultatov in tehnična brezhibnost medicinsko tehničnih aparatur je bistvena za strokovno in kopetentno izvajanje ukrepov v prid bolniku/poškodovancu.
Ključne besede: aparature, defibrilator, elektrokardiograf, kapnografija, prehospitalno okolje, termometer, sfingomanometer, oksimeter
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 863; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (653,96 KB)

10.
Osveščenost dijakov o pomenu temeljnih postopkov oživljanja
Matej Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri osebi, ki doživi srčni zastoj, je nujnega pomena čimprejšnje nudenje temeljnih postopkov oživljanja s strani laične populacije. Pri osebi, ki je doživela zastoj srca, začnejo po štirih minutah nastajati nepopravljive okvare možganov, po šestih minutah poškodba možganov, v desetih minutah po zastoju srca pa nastopi smrt možganov. Z raziskavo želimo ugotoviti, kje oziroma od koga so dijaki dobili znanja iz temeljnih postopkov oživljanja (TPO), ali bi dijaki znali nuditi TPO in ali so dovolj osveščeni o TPO. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 306 srednješolcev tretjega in četrtega letnika iz treh celjskih gimnazij. Ugotovili smo, da je znanje dijakov nezadovoljivo. Večina se jih je pripravljena dodatno učiti in spoznavati TPO. Največ jih je znanje že pridobilo na tečaju prve pomoči. Več kot 50 odstotkov dijakov bi bilo pripravljeno nuditi TPO. Nihče od anketirancev pa se še ni znašel v situaciji, ko bi bilo potrebno oživljanje. Dijaki bi v večini bili pripravljeni pomagati osebi, ki je doživela zastoj srca, vendar ne bi znali pravilno odreagirati. Veliko dijakov bi namreč pri ugotavljanju, ali je oseba v nezavesti, ali diha, ali ji bije srce, izgubljalo pomembne sekunde in s tem dragocen čas, ki ga pa pri osebi, ki je doživela srčni infarkt, nimamo. Pravilno mesto za masažo srca pozna 91 odstotkov dijakov, vendar bi jih s pravilno močjo oživljalo samo 38 odstotkov. Po zbranih podatkih so dijaki premalo osveščeni o TPO, saj niso navajali pravilnih odgovorov.
Ključne besede: Temeljni postopki oživljanja, avtomatični eksterni defibrilator, srčni zastoj, dijaki, laiki, osveščenost
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2825; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (9,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici