| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Topološki defekti v nematičnih lupinah
Luka Mesarec, 2013, magistrsko delo

Opis: Tekoči kristali omogočajo številne vizualizacije geometrijskih zakonitosti. V magistrski nalogi bomo s pomočjo dvodimenzionalnega Landau-de Gennes tenzorskega formalizma proučevali topološke defekte v nematičnih lupinah. Slednje predstavljajo tanko plast nematičnih tekočih kristalov, nanesenih na površino koloidnih delcev. Zapisali bomo funkcional proste energije in za poseben primer osno-simetričnih lupin izpeljali Euler-Lagrangeovi enačbi, ki jih bomo reševali numerično. Raziskali bomo, kako različni seti elastičnih konstant vplivajo na konfiguracije topoloških defektov pri različnih elipsoidih. Poudarek bo na vplivu tako imenovanega Napolijevega polja.
Ključne besede: mehka snov, tekoči kristali, topološki defekti, nematične lupine, koloidni delci, Napolijevo polje
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1766; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

2.
Smektična A struktura v prisotnosti vsiljene upogibne deformacije
Uroš Jagodič, 2014, magistrsko delo

Opis: Superprevodne kovine lahko delimo na dva tipa, ki jih karakteriziramo s tipičnimi razdaljami sistema. V analogiji lahko tudi za smektične tekoče kristale uvedemo podobno delitev. Smektike tipa I in tipa II ločimo s t. i. Ginzburgovim parametrom. V magistrski nalogi bomo preučevali odziv obeh tipov smektikov na vsiljeno upogibno deformacijo. Ta je v sistemu povzročena s t. i. strukturo ribje kosti na površini. Z naklonom brazd strukture vsiljujemo lokalne napetosti v sistemu, kar posledično vpliva na urejanje molekul tekočega kristala znotraj posamezne smektične plasti. V teoretični obravnavi problema zapišemo prosto energijo sistema s pomočjo Landau – de Gennesovega fenomenološkega pristopa. Prosto energijo bomo enodimenzionalno parametrizirali za primer strukture ribje kosti in zapisali Euler – Lagrangeovi enačbi, ki ju rešujemo numerično. Raziskali bomo odziv smektikov tipa I in tipa II na vsiljeno upogibno deformacijo znotraj strukture ribje kosti.
Ključne besede: tekoči kristali, smektična A faza, topološki defekti, struktura ribje kosti, Ginzburgov smektični parameter, smektiki tipa I in tipa II
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1227; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

3.
DEFEKTI PVD-PREVLEK IN NJIHOV VPLIV NA FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SISTEMA PREVLEKA/PODLAGA
Peter Gselman, 2014, doktorska disertacija

Opis: Trde zaščitne prevleke, izdelane po postopku fizikalnega nanašanja iz parne faze (PVD – angl. physical vapor deposition), so se izkazale za enega izmed najučinkovitejših načinov povečanja produktivnosti odrezovalnih postopkov, vendar njihov potencial še ni popolnoma izkoriščen. Med nanašanjem v njih nastajajo defekti, ki poslabšajo oprijemljivost prevlek na podlago, zmanjšujejo korozijsko obstojnost itd. Kakovost trdih prevlek izboljšamo, če zmanjšamo koncentracijo defektov. To lahko naredimo le, če poznamo mehanizme njihovega nastanka. V disertaciji so opisani mehanizmi nastanka defektov v posameznih stopnjah priprave prevlek in njihov vpliv na fizikalno-kemijske lastnosti sistema prevleka/podlaga. Defekti so bili analizirani v nanoplastni prevleki TiAlN/CrN, ki je bila nanesena na štiri vrste jeklenih podlag (ASP30, M2, D2 in 316L) v naprševalniku s štirimi neuravnoteženimi magnetronskimi izviri. Za preučevanje izvorov, mehanizma nastanka in vpliva defektov PVD-prevlek na fizikalno-kemijske lastnosti sistema prevleka/podlaga so bile uporabljene naslednje tehnike: optični mikroskop (OM), mikroskop na atomsko silo (AFM), vrstični elektronski mikroskop (SEM), fokusiran ionski curek (FIB), presevni elektronski mikroskop (TEM), energijsko-disperzijska spektroskopija (EDS), tribometer, 3D-profilometer in 3D-rekonstrucija iz SEM-posnetkov. Ugotovljeno je bilo, da defekti v prevleki nastanejo predvsem zaradi geometrijskega senčenja, ki ga povzročajo topografske nepravilnosti na površini podlag, delci, ki so po čiščenju ostali na površini, ter delci, ki prispejo na površino podlag med pripravo prevlek (segrevanje, ionsko jedkanje, naprševanje). Kali defektov predstavljajo tudi sulfidni in oksidni nekovinski vključki. Na mestih sulfidnih vključkov v prevleki nastajajo kraterji in pore ne glede na vrsto jeklenih podlag in način jedkanja. Na intenzivno jedkanih oksidnih vključkih v prevleki nastanejo pore, medtem ko na blago jedkanih oksidnih vključkih prevleka raste nemoteno. Najpogostejše topografske nepravilnosti na površini trdih prevlek so nodularni defekti. Ti imajo tudi največji vpliv na povečanje površinske hrapavosti prevleke. Ugotovljeno je bilo tudi, da med tribološkim testom (angl. pin-on-disk) nastanejo prve poškodbe prevleke na mestih nodularnih defektov. Ti defekti so v začetni fazi tribološkega testa glavni vir abrazivnih delcev, ki povzročijo začetek obrabe prevleke. Izkazalo se je, da korozijsko obstojnost sistema prevleka/podlaga poslabšajo le tisti defekti, ki omogočajo elektrolitu prosto pot do podlage.
Ključne besede: defekti, PVD-prevleka, jamičasta korozija, nekovinski vključki v jeklu
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 1520; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (11,88 MB)

4.
Kinetics of defects in confined nematic liquid crystals
Samo Kralj, Zlatko Bradač, Slobodan Žumer, Epifanio G. Virga, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: fizika, tekoči kristali, defekti, nematični kristali
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 653; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Quench dynamics in nematic liquid crystals
Samo Kralj, 2001, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: fizika, tekoči kristali, defekti, nematični kristali
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 865; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Characterization of defects in PVD TiAlN hard coatings
Peter Gselman, Tonica Bončina, Franc Zupanič, Peter Panjan, Darja Kek-Merl, Miha Čekada, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: PVD hard coatings are continuously gaining their importance in different fields of applications. In industrial use, they are often exposed to corrosive environments. Hard coatings possess inherently good corrosion resistance, but the substrate-hard coating systems may suffer from a severe corrosion attack due to the defects (craters, pin holes) in the coatings. On the sites, where defects extend through the coating, pitting corrosion can take place. These sites are drawbacks in the applications of hard coating. A PVD TiAlN hard coating was prepared on cold-work, tool-steel (AISI D2) substrates by sputtering using unbalanced magnetron sources. The growth defects incorporated into the coating were studied after the deposition and corrosion experiments. We used two methods: (1) scanning electron microscopy (SEM) for general overview of the coating topography and 2D-characterization of defects, and (2) scanning electron microscopy with a focused ion beam (SEM-FIB) for making serial cross-sections through the selected defects in order to provide images for a 3D-reconstruction of defects. In this work we tried to investigate the formation of a defect at a specific location and findout whether the selected defect causes pitting corrosion.
Ključne besede: trde prevleke, PVD prevleke, defekti, jamičasta korozija, mikrostruktura, PVD hard coating, defect, pitting corrosion, microstructure
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (716,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Optično-temperaturna manipulacija tlačno moduliranih mikrotokov nematskega tekočega kristala v mikrofluidičnem okolju
Tadej Emeršič, 2019, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sem raziskal optične in temperaturne vplive zunanjih polj na direktorsko polje nematskega tekočega kristala v različnih tokovnih režimih znotraj mikrofluidičnih kanalčkov z močnim homeotropnim sidranjem. Uporabljal sem polarizacijski optični mikroskop, opremljen z lasersko pinceto, ki pri večjih močeh laserske svetlobe zaradi absorpcije v prevodnem substratu mikrokanalčka povzroči lokalno segrevanje nematika v izotropno fazo in ob hipnem ugašanju posledično sproži hiter fazni prehod v nematsko fazo. Na ta način sem pokazal, da je z laserskim snopom optične pincete v toku nematika mogoče nukleirati in stabilizirati topološko ograjene, orientacijske domenske strukture. Raziskal sem dinamiko teh struktur pri različnih hitrostih toka in skonstruiral fazni diagram prehodov med podkritičnim in nadkritičnim območjem parametrov, ki kvantitativno ločijo krčenje in širjenje domen v dani geometriji. Osredotočil sem se na frekvenčne modulacije tokovnih režimov in relaksacijske procese ob zaustavitvi tokov, ki povzročijo reorientacijo v domeno ujetega direktorskega polja in nastanek točkastih defektov s solitoni. Pokazal sem, da je orientacijske domenske strukture, razen v nematiku 5CB, mogoče tvoriti in stabilizirati tudi v tekočem kristalu CCN z negativno dielektrično anizotropijo in majhno optično dvolomnostjo. Izkazalo se je, da temperaturne spremembe v mikrofluidičnem kanalčku znatno vplivajo na stabilnost z laserjem segretih nematskih plasti, tvorjenje domenskih struktur in na tokovne režime, zato sem te pojave podrobneje raziskal pri višji temperaturi. Pri faznem prehodu toka tekočega kristala iz izotropne v nematsko fazo sem zasledil soobstoj nematskih in izotropnih domen. Nato sem z različnimi geometrijami mikrokanalčkov kontrolirano vplival na obliko, velikost in življenjski čas domen, saj ima takšna manipulacija anizotropne tekočine potencial za uporabo v kompleksnejših mikrofluidičnih vezjih, senzorjih tlaka in nastavljivih optičnih filtrih. S tokom potujoče domene lahko tudi razcepimo, združujemo in sortiramo. V sodelovanju s teoretičnimi fiziki sem kot prvi pokazal obstoj novega kiralnega stanja v toku homeotropnega nematika, ki je doslej, zaradi premalo natančne regulacije tokov, ostalo neopaženo. Nazadnje sem preučil vpliv električnega polja na tokovne režime in domenske strukture. Zaradi dielektrične anizotropije in polarizabilnosti tekočekristalnih molekul lahko z električnim poljem spreminjamo obliko domenskih struktur, jih pri tem razpolavljamo, usmerjamo ali pa jih z močnejšim preklapljanjem električnega polja celo tvorimo. Precizna frekvenčna modulacija električnega polja je nenazadnje uporabna za tvorbo kiralnih domenskih stanj brez uporabe laserske pincete.
Ključne besede: tekoči kristali, mikrofluidika, optična manipulacija, topološki defekti, fazni prehodi
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 212; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (84,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici