| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijah
Jovita Pajtler, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale). Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog. Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 383; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavodu
Inga Mesarec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu. Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe. Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Ključne besede: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
Sprejem agresivnega pacienta na oddelek za psihiatrijo
Andrej Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Agresija in nasilje predstavljata velik problem v družbi. Agresija se lahko izrazi v različnih oblikah, od blagih, kot je povzdignjen glas, pa vse do nenadnega fizičnega napada. Najpogosteje je prisotna verbalna agresija, kot so grožnje, izzivanja. Agresivni izbruhi imajo neugoden vpliv na zdravje, varnost in dobro počutje ostalih pacientov in oddelčnega osebja. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo visoko stopnjo tveganja, da so žrtve agresivnega vedenja s strani pacientov. V diplomskem delu smo opisali najpogostejše duševne motnje, ki so povezane z agresijo, ter vlogo medicinske sestre in ostalih članov zdravstvenega tima pri sprejemu agresivnega pacienta. Opisana je komunikacija z agresivnim pacientom in deeskalacijske tehnike, ki se uporabljajo v praksi. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah in bibliografskih bazah ter z iskanjem spletne literature, zloženk smo pregledali in kritično analizirali domačo in tujo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S prebiranjem domače in tuje literature smo ugotovili, katere motnje so najbolj povezane z agresijo. Ugotovili smo tudi, da z uporabo posebnih tehnik v praksi lahko zmanjšamo stopnjo agresivnosti. Agresija je pogost spremljevalec duševnih motenj. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu zmanjša stopnjo agresije in s tem tudi lajša nadaljnjo obravnavo na oddelku. Zelo pomembni so preventivni ukrepi. Ocena stopnje tveganja za agresivno vedenje je eden najpomembnejših dejavnikov v preprečevanju agresivnega vedenja. K pacientu usmerjena komunikacija omogoča razvoj dobrega terapevtskega odnosa. Uporaba deeskalacijskih tehnik lahko prepreči stopnjevanje in izbruh agresije in zmanjša potrebo po bolj restriktivnih ukrepih za obvladovanje agresije.
Ključne besede: agresija, duševne motnje, obravnava, komunikacija, deeskalacija.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 3233; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (514,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici