| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki pojma "družinsko podjetje" (family business)
Igor Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinska podjetja, torej tista v lastništvu in upravljanju katerih nastopajo sorodstveno povezane osebe so po različnih statistikah izjemnega pomena za zagotavljanje delovnih mest in gospodarstvo nasploh. To je tudi glavni razlog zakaj jim posebno pozornost namenjajo različne usmerjevalne politike, kot npr. Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih Evropi. Kljub temu, da je pojem »družinsko podjetje« v splošnem pogosto uporabljen in obravnavan, le ta v pravni teoriji ni opredeljen, kar je predpogoj za pravno dosledno uporabo tega pojma v praksi, ter za njegovo normativno urejanje. Temeljni namen magistrskega dela je predstaviti pravne vidike pojma družinsko podjetje z namenom pravne opredelitve pojma »družinsko podjetje« in sestave preglednega nabora normativnih vsebin in relevantne sodne prakse, ki specialno (torej drugače kot to velja za druge deležnike) urejajo odnose med sorodstveno povezanimi osebami, ki nastopajo kot deležniki korporativnega upravljanja. Predmet analize je bila obravnava različnih problemskih sklopov, ki izhajajo iz delovanja sorodstveno povezanih oseb. Zaradi jasnejše predstave je analiza osredotočena na tiste vrste prenosov, ki zadevajo prenose v družbi z omejeno odgovornostjo, torej prenose poslovnega deleža, saj je ta oblika podjetniške organiziranosti v sferi delovanja malih in srednjih podjetij, med katera družinska podjetja po večini sodijo, najpogostejša. V obravnavi so izpostavljena problemska področja delovanja sorodstveno povezanih oseb, ki se na nanašajo na obvladovanje nasprotja interesov, prodajo, podaritev in dedovanje poslovnega deleža, obdavčitev prenosov poslovnih deležev med sorodstveno povezanimi osebami ipd. Glede navedenih vsebin obstaja pestra paleta normativnih aktov, ki urejajo različne vidike sorodstvenih povezav. V analizi je bilo zajetih štirinajst ključnih zakonov (Zdoh-1, ZPDZC-1, ZDDPO-1, ZDR-1, ZFPPIPP, ZTFI, ZDDD, OZ, ZGD-1, Zban-1, ZDavP-1, ZD, Zpre-1, ZZZDR) in spremljajočih podzakonskih aktov, ter sodne prakse. V zvezi s temi so v nalogi predstavljene posebnosti, ki veljajo za sorodstveno povezane osebe, predvsem pa je narejena medsebojna primerjava tega katere sorodstvene povezave posamezni zakon šteje kot relevantne. Pri pregledu v nalogi obravnavane zakonodaje je bilo ugotovljeno, da različni zakoni določajo različen krog sorodstveno povezanih oseb, ki jim odrejajo ugodnejšo ali bolj restriktivno obravnavo. Krog sorodstveno povezanih oseb, ki je v posameznem zakonu predmet obravnavane je odvisen od vsebine, ki jo ta zakon obravnava. Namen posebnega urejanja odnosov med sorodstveno povezanimi osebami je v tem, da se osebam, ki nastopajo v teh odnosih nalaga dodatne obveznosti oz. se jim podeljuje ugodnosti, ki sicer ne veljajo za nepovezane osebe. Iz opravljene analize izhaja, da je najbolj tipična sorodstvena povezava, ki je predmet obravnave v vseh preučevanih zakonih (logično) povezava med starši in otroki, ter med zakoncema (kar vključuje tudi izven zakonskega partnerja), ki predstavljajo 10,22% vseh obravnavanih povezav med sorodstveno povezanimi osebami. Na podlagi dobljenih podatkov in opravljene analize lahko glede na intenzivnost pojavljanja posameznega odnosa med sorodstveno povezanimi osebami določimo pomen tega odnosa za zakonsko urejanje. Tako ugotovimo, da bi lahko v najožji krog odnosov, ki se pojavljajo v več kot 50% vseh zakonov uvrstili odnose, ki jih ima naslovnik pravne norme do otrok, zakonca, posvojenca, zunajzakonskega partnerja, partnerja s katerim živi v registrirani istospolni skupnosti, staršev, posvojiteljev, pastorka, ter brata ali sestre. Pravno dosledno in iz funkcionalnega vidika smiselno bi torej bilo, da se kot družinska podjetja opredeljujejo tista podjetja pri katerih so v relevantnem delu lastništva (npr. po analogiji davčne zakonodaje je to 25% delež v kapitalu družbe) vključene osebe, ki so v enem od sorodstvenih odnosov, ki jih zakonodaja obravnava.
Ključne besede: družinsko podjetje, družinsko podjetništvo, dedovanje poslovnega deleža, družinski član, družina, obdavčitev prenosa poslovnega deleža, družinska ustava
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 846; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici