| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
PRIMERJALNO - PRAVNI PRIKAZ ZAKONA O DAVKU NA DEDIŠČINE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN NA HRVAŠKEM
Karmen Merčnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. Iz teoretičnega in praktičnega. V uvodu smo opredelili proučevani problem, navedli raziskovane cilje ter hipoteze iz katerih smo izhajali v praktičnem delu. Ena od oblik prenosa premoženja iz ene osebe na drugo je tudi dedovanje, pri kateri se premoženje prenaša iz generacije na generacijo, lahko tudi nekaj sto let. Za dedovanje je značilno predvsem to, da je v večini primerov prenos premoženja na ožjo ali širšo družino, lahko pa tudi na katero drugo osebo. Druga od oblik, ki jih obravnavamo v tem diplomskem seminarju, pa je darilo. Tudi to je ena izmed oblik prnosa premoženja, pri kateri se premoženje lahko prenaša ne le med ožjo in širšo družino, ampak tudi med prijatelji in znanci. Možna razlika med tema je v tem, da se dediščina v večini primerov deli oziroma prenaša na dediče, ko je zapustnik že preminil, pri darilih oziroma obdarovanju pa je zapustnik običajno še živ. V teoretičnem delu tega diplomskega seminarja smo opisali zakonodaje v treh državah in sicer: v Slovemiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Vsako zakonodajo smo posebej opisali in opredelili, v praktičnem delu pa smo le-te primerjali na podlagi zastavljenih ciljev in predpostavk oziroma hipotez. Na koncu smo vse te predpostavke potrdili oziroma zavrgli in strnili vse ugotovitve v zaključku.
Ključne besede: dediščina, darilo, dedovanje, obdarovanec, dedič, zapustnik, zapuščina
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1246; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (716,54 KB)

22.
ZELENA KNJIGA O DEDOVANJU IN OPOROKAH in UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU ODLOČB IN SPREJEMLJIVOSTI IN IZVRŠEVANJU JAVNIH LISTIN V DEDNIH ZADEVAH TER UVEDBI EVROPSKEGA POTRDILA O D
Miran Grom, 2012, diplomsko delo

Opis: V Evropski uniji vsako leto nastopi skoraj pol milijona dednih zadev s čezmejnimi učinki znotraj držav članic. Več kot 12,3 milijona državljanov Evropske unije živi v drugi državi članici, zato je pričakovati, da bo ta številka še večja. Vsaka država članica ima svoje pravo in vsaka drugače ureja zapuščinske postopke, kar povzroča pravno zmedo. Področje dedovanja na nivoju Evropske unije je popolnoma neurejeno in ne zagotavlja pravne varnosti. Z namenom izboljšanja tega stanja je Komisija predstavila Zeleno knjigo o dedovanju in oporokah, s katero je odprla javno debato o potrebni enotni ureditvi dedovanja v okvirih Evropske unije. Zelena knjiga je naletela na veliko odobravanja. Po napornem in dolgotrajnem usklajevanju je bila sprejeta Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 4. julija 2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Uredba bo močno poenostavila postopke mednarodnega dedovanja znotraj Evropske unije in državljanom zagotovila predvidljivost ter s tem povečala pravno varnost. Bistvena novost je, da se za celoten postopek dedovanja uporablja eno pravo in določi se eno pristojno sodišče. Poleg tega uredba uvaja Evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo omogočalo dedičem uveljavljanje njihovih pravic po vsej Evropski uniji, brez kakršnihkoli dodatnih formalnosti. Uredba je del prizadevanj Evropske komisije za izboljšanje pravic državljanov Evropske unije.
Ključne besede: dedovanje, evropsko potrdilo o dedovanju, mednarodna oporoka, mednarodno dedovanje, oporoka, uredba, zelena knjiga, zelena knjiga o dedovanju in oporokah.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2601; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (512,90 KB)

23.
DEDOVANJE POSLOVNIH DELEŽEV V GOSPODARSKIH DRUŽBAH IN PODJETJU SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
Jasmina Helbl Kramljak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili dedovanje poslovnih deležev v gospodarskih družbah in podjetju samostojnega podjetnika posameznika. V podjetništvu se večkrat srečamo z dedovanjem podjetniškega premoženja. Z dedovanjem podjetniškega premoženja razumemo prehod premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik opravljal pridobitno dejavnost, kot tudi prehod udeležbe (članstva) umrlega v kapitalski ali osebni družbi v obliki delnic ali deleža na pravnega naslednika (pravne naslednike) zapustnika. Zakon o dedovanju nima posebnih določb o tej materiji, Zakon o gospodarskih družbah pa vsebuje samo nekaj temeljnih pravil. Tako na področju dedovanja podjetniškega premoženja vlada praznina, zaradi katere je prepuščeno teoriji in praksi, da najdeta rešitve številnih nerešenih vprašanj.
Ključne besede: Dedovanje podjetniškega premoženja, Zakon o dedovanju, Zakon o gospodarskih družbah, poslovni delež, delnica, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik, vrednotenje podjetij.
Objavljeno: 02.07.2012; Ogledov: 3127; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (607,93 KB)

24.
Pravno izročilo ODZ v slovenskem dednem pravu
Andrej Ekart, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor zastopa stališče, da je ODZ mogoče imenovati zakladnica pravnega izročila. Na to kažejo tudi nekatere dednopravne določbe ODZ. ODZ je tudi odraz svojega časa, ko je krščanstvo v veliki meri prepadalo vsak dan in imelo precejšen vpliv na pravo. Odraz družbenoekonomske ureditve tistega časa, ki je temeljil na fevdalnem družbenem redu, je tudi inštitut fidejkomisarične substitucije, ki je bila v Sloveniji odpravljena na podlagi 2. člena Zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo. Po takratnem prepričanju je fidejkomisarčna substitucija bila škodljiva za gospodarstvo, ker je ovirala razpolaganje s premoženjem. V novejšem času pa je navedena razlaga prepovedi fidejkomisarčne substitucije postavljena pod vprašaj, saj daje Ustava RS zasebni lastnini znatno večjo težo. Čeprav se slovenska doktrina dednega prava precej sklicuje na ODZ, sodna praksa temu žal ne sledi. Zato avtor meni, da je čas, da slovensko sodstvo ODZ ponovno odkrije kot pomemben pravni vir.
Ključne besede: dedno pravo, dedovanje, obči državljanski zakonik, zakon o dedovanju
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 191
URL Povezava na celotno besedilo

25.
26.
27.
28.
29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici