| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
VRAČANJE DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA V PRIMERU DEDOVANJA PO UPRAVIČENCU
Maja Ključevšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji so pravico do socialne varnosti, kot eno temeljnih pravic vsakega posameznika, vnesli v notranji pravni red države. Zato je v drugem členu Ustave Republike Slovenije zapisano, da smo pravna in socialna država. Živimo v tako imenovanem kriznem obdobju. V nalogi bo prikazano, po obdobjih, da imamo velik porast prejemnikov varstvenega dodatka in raznih oblik denarne socialne pomoči, saj si nekateri ljudje le s tem dohodkom lahko zagotovijo preživetje. S 1. januarjem 2012 je začelo veljati kar nekaj novosti na področju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih transferjev je po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki predvsem zajemajo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja v primeru uveljavljanja nekaterih pravic. To pomeni predvsem veliko spremembo v primeru dedovanja po upravičencu, ki je v določenem obdobju prejemal zgoraj omenjene pomoči. V sami nalogi bom povzela bistvene značilnosti socialne zakonodaje in oblike zgoraj omenjenih pomoči, ki se upoštevajo pri dedovanju. Najbolj sporna sta ljudem ravno 128. in 129. člen Zakona o dedovanju, saj upravičenci do socialne pomoči ali varstvenega dodatka po z zakonom določenem obdobju dobijo prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja na svoje težko prisluženo imetje. To premoženje pokojnika zato ni predmet dedovanja in posledično ne preide v last dedičev, temveč postane last države ali občine. Dediči bodo v tem primeru dedovali preostali delež premoženja pokojnika. V nalogi bo na podlagi Zakona o dedovanju in Ustave Republike Slovenije prikazano tudi na primeru iz sodne prakse, ter s pomočjo člankov, postopek odtujitve nepremičnine v primeru dedovanja po upravičencu.
Ključne besede: zakonodaja, Ustava Republike Slovenije, socialna pomoč, socialni transferji, upravičenci, dedovanje
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (848,01 KB)

12.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1720; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (916,01 KB)

13.
Fenotipska variabilnost križancev med koruzo in teozinto
Mateja Koler, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: koruza, teozinta, fenotipske lastnosti, perikarp, dedovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1074; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

14.
SVOBODA TESTIRANJA IN NJENE OMEJITVE
Andreja Breznik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bo obravnavano področje iz dednega prava, in sicer institut dedovanja. Omenjen institut ima tako močno težo, da je povzdignjen na ustavno raven in kot takšen omenjen v Ustavi RS, in sicer v 33. členu, ki narekuje, da je v Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in do dedovanja. V Sloveniji je uveljavljen princip svobodnega dedovanja oziroma testiranja, ki zapustniku omogoča, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, saj je dedovanje v bistvo prehod premoženja umrle osebe na druge osebe. Hkrati pa oporočno dedovanje pomeni na eni strani pravico zapustnika, da določi, komu bo zapustil svoje premoženje, na drugi strani pa dedovanje predstavlja tudi upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) je eno izmed temeljnih načel dednega prava. To pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi se oziral na zakoniti dedni red. Naše pravo pozna dva dedna naslova in sicer zakon in oporoko. Institut oporoke je v bistvu izraz svobode testiranja, ki pa pri nas, v našem pravu ni povsem neomejena, saj zapustnik lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Svoboda razdelitve premoženja oz. testiranja se omejuje predvsem zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev. Ravno omejitvi testiranja pa bo posvečeno diplomsko delo, v kateri bodo predstavljene meje, do koder ima posameznik pravico samostojno razpolagati s svojim premoženjem tudi po svoji smrti, in kje se ta pravica posameznika konča. Zapustnikova svoboda testiranja je namreč omejena z določenimi kogentnimi določbami, s katerimi zapustniku omejimo svobodno razpolaganje s premoženjem po smrti. Poudarek diplomskega dela, svoboda testiranja, pa ima stične točke, sploh glede možnosti samostojnega in svobodnega razpolaganja s premoženjem ter z dedovanjem po zakonu, saj v kolikor se ne upošteva omejitev, določenih z zakonom, se oporoka lahko izpodbija in tudi razveljavi. To specifično področje, svoboda testiranja, pa ni absolutna, zato bo namen diplomske naloge predvsem opisati in navesti omejitve pri pisanju oporoke in razporejanju premoženja po smrti. Celotno delo bo tako zaokrožen prikaz analiz veljavne ureditve dedovanja v Sloveniji, skozi teoretičen in praktičen vidik.
Ključne besede: Dedovanje, svoboda oporočnega razpolaganja, nujni delež, zapustnik
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (932,61 KB)

15.
PRIMERJAVA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA PO PRAVU SREDNJEGA VEKA IN KANONSKEGA PRAVA
Petra Muhič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je običajno eden najpomembnejših institutov oziroma mejnikov v življenju človeka, predvsem iz socialnega, družbenega in družinskega vidika. Zakonska zveza je vrednota in temeljni pravni postulat družbe, ki pa se razlikuje glede na različna kulturna okolja in obdobja zgodovine. Zakonska zveza je pravni institut, ki je tesno povezan z družino in družinskih življenjem, saj je le-ta največkrat temeljni cilj in pomembna posledica sklenitve zakonske zveze med osebama različnega spola. Družina je trajna skupnost, je posledica pravnega akta, kjer so vzpostavljeni osebni odnosi in čustvena navezanost med partnerjema različnih spolov, starši in otroci. Zakonska zveza, pravni institut, kakor ga poznamo danes, ima svoje korenine v srednjem veku. Družba srednjega veka je bila razslojena, kljub temu so bile posledice sklenitve zakonske zveze, ne glede na stan iz katerega sta izhajala sklenitelja, povsem enake. Izhodišča zakonske zveze so se dokončno oblikovala v Dekretu Tametsi leta 1563. Kot tak je pravni institut zakonske zveze s svojimi posledicami ostal nespremenjen. Codex iuris canonici iz leta 1983 s svojim predhodnikom in imenovanim Dekretom potrjuje to trditev za področje kanonskega prava in ODZ iz leta 1811 s svojimi novelami iz začetka 20. stoletja za civilno področje. Vse do konkordatov države z KC v 18. in 19. stoletju, je odločilno vlogo pri sklepanju zakonske zveze imela KC s svojimi predstavniki, šele druga polovica 19. stoletja prenese pristojnost v celoti na državne organe.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko življenje, dedovanje, srednji vek, fevdalizem, kanonsko pravo, ZCP, ODZ, KC
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 933; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (797,09 KB)

16.
EVROPSKO POTRDILO O DEDOVANJU
Doroteja Lubi, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Evropsko potrdilo o dedovanju obravnava Uredbo (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba o dedovanju). Uredba o dedovanju je obsežna, zato sem izbrala samo določene teme. Osredotočila sem se predvsem na evropsko potrdilo o dedovanju ter opredelitev izraza sodišče, ki ga uporablja Uredba o dedovanju. V prvem delu diplomskega dela je predstavljena pot do sprejetja Uredbe o dedovanju. Harmonizacija pravil na področju dednega prava je bila dolgoletna želja oziroma cilj, saj so se v primerih z mednarodnim elementom pojavljale številne težave, predvsem za dediče. Največji korak nasproti temu je bila predstavitev Zelene knjige Dedovanje in oporoke, v kateri je komisija predstavila problematiko na področju dedovanja in prikazala ustrezne rešitve. V nadaljevanju diplomsko delo na kratko predstavlja Uredbo o dedovanju, tako da se lahko bralec na kratko seznani z njeno vsebino. Diplomsko delo vključuje tudi razlago izraza sodišče, ki ga uporablja Uredba o dedovanju, ter v skladu s tem kratko predstavitev pravnih sistemov nekaterih drugih držav članic in opredelitev organov, ki v teh državah članicah v skladu z uredbo spadajo pod pojem sodišča, saj se Uredba o dedovanju ne osredotoča zgolj na ozko razlago pojma sodišče. Kateri organi so pristojni v zapuščinskih zadevah pa je odvisno ali so zapuščinski postopki urejeni kot sodni ali izvensodni postopki. Najbolj pomembna novost Uredbe o dedovanju pa je prav zagotovo Evropsko potrdilo o dedovanju, s katerim je dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine olajšano uveljavljanje pravic v drugi državi članici, saj potrdilo učinkuje, ne da bi za to bil potreben kakršenkoli poseben postopek. Evropsko potrdilo bo tako postalo nujno oziroma koristno za državljane Evropske unije, da dokažejo njihov status in uveljavijo pravice in pristojnosti v državi članici, obenem pa bo priložnost za notarje in organe, ki se soočajo z mednarodnim nasledstvom, da odstranijo težave, ki se pojavljajo pri razpravah o teh nasledstvih.
Ključne besede: uredba št. 650/2012, dedovanje, evropsko potrdilo o dedovanju, zelena knjiga, notariat, sodišče
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 4719; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (708,84 KB)

17.
NALOGE IN PRISTOJNOSTI IZVRŠITELJA OPOROKE
Ksenija Šalamon, 2014, diplomsko delo

Opis: Dedno pravo je zasebno pravo, ki ureja prenos premoženja ene osebe na drugo osebo ob njeni smrti. Do dedovanja lahko pride na podlagi oporoke, ko zapustnik zapiše izjavo svoje poslednje volje in določi, kdo naj deduje njegovo premoženje. Če zapustnik ne sestavi oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. V tem primeru upravičence za dedovanje določa zakon. Pri tem velja pravilo, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem. Prednost se torej daje oporočiteljevi poslednji izjavi volje. Oporoka je enostranski pravni akt oporočitelja, s katerim izjavlja, komu zapušča svoje premoženje. Oporoko je strogo osebni posel, oporočitelj pa jo lahko kdajkoli prekliče. V Zakonu o dedovanju so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je oporoka veljavna. Ti pogoji so oporočna sposobnost, svobodna oporočiteljeva volja brez napak volje, zahteva obličnosti. Obligacijski zakonik kot splošno predpostavko za veljavnost določa še pogoj možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke in dopustnost podlage oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko v oporoki določi izvršitelja oporoke, kateremu zaupa določene naloge, ki jih ta naj izvrši po njegovi smrti. Izvršitelj oporoke funkcije ni dolžan sprejeti. Če mu oporočitelj ne določi nalog, določi pa izvršitelja oporoke, naloge določa zakon. Te naloge so, da mora skrbeti za zapuščino, da mora upravljati zapuščino, da mora poskrbeti, da se poravnajo zapustnikovi dolgovi, izpolnijo volila in nalogi (bremena) in da nasploh skrbi, da se oporoka izvrši tako, kot je oporočitelj hotel. Glede dedovanja kmetijskih gospodarstev velja posebnost. Oporočitelj je omejen pri določitvi dediča. Dva dediča lahko določi le, če dedujeta zakonca ali pa starši in potomec.
Ključne besede: oporočno dedovanje, oporoka, oporočitelj, izvršitelj oporoke, sodna praksa, dedovanje kmetijskih gospodarstev.
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 2194; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (676,59 KB)

18.
EKONOMSKE, DRUŽINSKE IN SOCIALNE PRAVICE V ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI
Urška Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2455; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

19.
OPOROČNO DEDOVANJE IN NOTARSKA OPOROKA
Maja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje dednega prava je precej kompleksna kategorija prava, saj v svojem bistvu vključuje več elementov in ravni človekovega življenja in nenazadnje tudi smrti, s katero je dedovanje neposredno povezano. Dejstvo je, da brez nastopa smrti o institutu dedovanja ne moremo govoriti. Precejšnjega pomena pa je ureditev dednih zadev pred smrtjo in posledice, ki jih ta za dediče prinaša. Namreč, ob nastopu smrti in dedovanja, se za dediče začne stresno obdobje, katerega velikokrat še bolj zaostrijo premoženjske zadeve, ki pred smrtjo niso bile urejene. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da se premoženjska razmerja, kadar je to mogoče, uredijo pred smrtjo. Če zapustnik nima posebnih želja in zahtevkov glede premoženja in kadar so odnosi z dediči urejeni do te mere, da po smrti ni pričakovati sporov, ni potrebe da zapustnik prehod zapuščine posebej ureja. Dediči bodo v tem primeru namreč dedovali po zakonu in načeloma ne bo okrog tega nobenega večjega problema. Kadar pa si zapustnik želi urediti premoženjska razmerja drugače kot določa zakon, so mu na voljo dednopravne pogodbe ali oporoka. Oporoka je, kljub temu da je precej star institut dednega prava, še zmeraj najbolj fleksibilna in subjektivna oblika razpolage s premoženjem. Dejstvo pa je, da laik ne bo zmeraj poznal obličnostnih zahtev, ki jim oporoka mora zadostiti, poleg tega lahko nastopijo tudi problemi s hrambo oporoke. Prav zaradi tega je izrednega pomena notarska oporoka, ki jo ureja Zakon o notariatu. Ker gre za osebo javnega zaupanja in ker mora delovati po zakonskih okvirih, bo notar pravi naslov za strokovno napravo ali prevzem oporoke v hrambo. Oporočitelj bo svojo lastnoročno oporoko notarju izročil in ta jo bo hranil v svojem arhivu. Lahko pa oporočitelj notarju svojo poslednjo voljo izjavi, ta jo zapiše v notarskem zapisu in shrani v arhiv oporok. V obeh primerih bo oporoka zadostila obličnostnim zahtevam zakona, sodelovanje notarja pa bo oporočitelju omogočilo, da razjasni morebitna vprašanja oziroma pridobi mnenje strokovnjaka ter si tako zagotovi, da bo njegova poslednja volja ustrezala njegovi pravi in resnični volji brez morebitnih razhajanj med voljo in izjavo.
Ključne besede: Ključne besede: oporoka, dedovanje, dedič, zapustnik, notar, oporočno dedovanje.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 3196; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

20.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanje po slovenskem in francoskem pravu
Tina Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan primerjalni vpogled v pravno ureditev pridobitve lastninske pravice v dveh pravnih sistemih. Izbrala sem primerjavo med francosko in slovensko pravno ureditvijo z omenjenega področja. Težišče naloge je usmerjeno predvsem na razumevanje razlik in tudi na iskanje skupnih imenovalcev. Med predstavljanjem teme sem se primarno osredotočila na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanjem po slovenskem in francoskem pravu, čeprav je za njeno učinkovito razumevanje potrebna tudi splošna opredelitev lastninske pravice v obeh pravnih ureditvah. Tako je v začetnih poglavjih vsake ureditve najprej opisan pojem lastninske pravice in nato šele njena pridobitev s pravnim poslom in dedovanjem. Skozi raziskavo bo razvidno, da ne gre samo za primerjavo in manjše razlike med dvema ureditvama, ampak se pojavi tudi razmejitev dveh sistemov na konsenzualne in tradicijske sisteme ter abstraktne in kavzalne. Poleg tega pa se pojavi tudi vprašanje načela enotnosti in ločenosti.
Ključne besede: Lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, pravni posel, dedovanje, slovenska ureditev, francoska ureditev, konsenzualni in tradicijski sistem, abstraktni in kavzalni sistem, načelo enotnosti in načelo ločenosti.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1645; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (526,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici