| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravne značilnosti tipičnih "notarskih" pogodb : diplomsko delo
Anka Gorčenko, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: stvarno pravo, notarski zapisi, pogodbe, dedovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3384; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (421,82 KB)

3.
Dedovanje v istospolni partnerski skupnosti : diplomsko delo
Alenka Kompan, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: dedno pravo, istospolno partnerstvo, pravice homoseksualcev, dedovanje, diplomska dela
Objavljeno: 27.07.2009; Ogledov: 3019; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (344,34 KB)

4.
INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Maja Durič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Ključne besede: Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2850; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (397,18 KB)

5.
UREJANJE DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ PO SMRTI
Saša Zagomilšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je problematika družinskopravnih razmerij po smrti obravnavana v sedmih poglavjih. V zakonskem pravu se problemi pojavljajo v zvezi z razveljavitvijo oziroma razvezo zakonske zveze po smrti enega zakonca, posledice pa so vidne na področju dedovanja, tako zakonitega kot oporočnega. Tudi otroško pravo je soočeno s številnimi dilemami v zvezi z družinskopravnimi instituti priznanja očetovstva, ugotovitve očetovstva in izpodbijanja očetovstva po smrti ali očeta ali otroka. Vse te težave se pojavljajo že vrsto desetletij in večinoma jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nekaj povsem novega pa so vprašanja glede oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z razvojem reprodukcijske tehnike je možna zunajtelesna oploditev, celo zamrznitev jajčnih oziroma semenskih celic ali zarodkov. Vprašanje, ki je zame bistvenega pomena je, ali je tudi pravno dovoljeno vse, kar zmore medicina. Zadnje izmed sedmih poglavij bo namenjeno posthumnim postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. Vso problematiko bom obravnavala v luči sodnih odločb slovenskih in tujih sodišč ter Sodišča Evropskih skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, smrt, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, dedovanje, priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva, izpodbijanje očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2530; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (397,24 KB)

6.
Ustanove v dednem pravu in primerjava z trusti anglo-ameriškega prava
Alen Naglič, 2010, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo se po vsebini ukvarja in primerja dva instituta, ki sta oba temeljna in zelo pomembna v svojih pravnih sistemih, in sicer ustanovo ter trust. Anglo-ameriški pravni red ustanov ne pozna, kontinentalno pravo pa, razen redkih izjem, trustov ne ureja. Ustanova je, na določen namen vezano premoženje, ki ima lastnosti pravne osebe, pri čemer je potreben trajen, splošno-koristen ali dobrodelni namen. Za njeno ustanovitev je potrebna odobritev državnega organa. Ustanovni namen in premoženje določi ustanovitelj z enostranskim pravnim poslom med živimi (»inter vivos«), lahko pa izjavi voljo tudi z pravnim poslom za primer smrti (»mortis causa«). Dopustnost tega posla je povezana s t.i. načelom svobode testiranja, ki zapustniku omogoča svobodno razpolaganje s svojim premoženjem. Če zapustnik v svoji oporoki odredi ustanovitev ustanove in nameni sredstva za njen namen, govorimo o pravnem poslu »mortis causa« in o ustanovitvi ustanove na podlagi tega posla. Ustanovitev ustanove na podlagi pravnega posla »mortis causa« pa je samo eden od načinov razpolaganja v dovoljen namen. Zapustnik se lahko namreč odloči, da svoje premoženje ali njegov del zapusti že obstoječi pravni osebi, ki že izvršuje svoj namen ali pa zapusti določeno premoženje v določen namen, ne da bi imenoval tistega, ki mu naklanja to premoženje. Čeprav je ustanova pravna oseba brez članov, ima koristnike (»beneficiarje«). To so tisti, ki uživajo koristi ustanove in zaradi katerih je pomembno, da je premoženje ustanove dovolj veliko, da omogoča trajno financiranje namena. V zvezi z vrstami ustanov velja posebej opozoriti na nesamostojne ustanove, ki so po opredelilnih kriterijih podobne samostojni ustanovi, vendar pa nimajo lastne pravne osebnosti in so kot take na nek način podobne institutu trusta v anglo-ameriškem pravnem redu. Lahko bi celo dejali, da so v nesamostojni ustanovi tudi zgodovinske korenine trustov. Ustanovitelj takšne ustanove, nakloni premoženje za določen namen, ter ga prenese fizični ali pravni osebi z nalogom, da njegove prihodke uporabi za namen, ki ga je določil ustanovitelj. Namen razpolaganja mora biti trajen in tudi v tem primeru se v izročeno premoženje ne sme posegati. Za uresničitev namena se uporabljajo dohodki od premoženja oziroma obresti. Posledica naklonitve premoženja ustanovi je, da dosedanji lastnik preneha biti lastnik premoženja, ki ga je naklonil ustanovi. Ker bi lahko ustanovitelj ustanove na takšen način prikrajšal dediče in upnike, za premoženje, ki jim bi sicer pripadlo, so njihovi interesi varovani s splošnimi predpisi civilnega, dednega in obligacijskega prava. Trust je pravni institut katerega korenine segajo v Anglijo, kjer se je tudi razvil, kot odraz sodne prakse in ne nekega zakonskega akta. Gre za institut, pri katerem je premoženje ustanovitelja (»settlor«) preneseno na določeno osebo (»trustee«), ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe (»beneficiarja«), v korist katere je bil ustanovljen. Ustanovitelj ustanovi trust s pravnim dejanjem, kjer zadostuje že enostranska izjava volje iz katere izhaja, da hoče ustanovitelj tretjemu nakloniti določeno korist. Kot bistvene elemente trusta lahko opredelimo premoženje, ustanovitelja, ter namen iz katerega izhaja kdo so koristniki. Pomemben je tudi upravitelj trusta, ter jasno izražena volja o ustanovitvi trusta. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba, ter tudi organizacija brez pravne osebnosti. Bistvena razlika med ustanovami in trusti je prav v pravni subjektiviteti. Kontinentalni pravni redi opredeljujejo ustanove kot pravne osebe, prav zaradi tega, je težko razumeti anglo-ameriški pravni red, ki pravni subjektiviteti sploh ne posveča pozornosti, saj trusti za razliko od ustanov niso pravne osebe. Ustanovitelj ob ustanovitvi trusta prenese lastnino na upravitelja, ki postane tako imenovani pravni lastnik (»legal owner«), ki mora trust upravljati v korist
Ključne besede: ustanova, trust, dedovanje, charitable trust, testamentary trust, nesamostojna ustanova, mortis causa
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2498; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (423,58 KB)

7.
KOMORIENTI
Vanja Rebernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Komorienti so osebe, umrle v istem trenutku ali ob približno enakem času, tako da časa njihovih smrti ni mogoče natančno določiti. Generalno pravilo rimskega prava, ki za takšne umrle osebe, ki imajo sposobnost dedovanja med seboj, predvideva simultane smrti, je sprejeto v civilnopravnih ureditvah večine držav in tako tudi v večini evropskih držav ter v večini držav Južne Amerike, prav tako pa jo urejajo tudi nekatere druge države. Tudi Združene države Amerike so sprejele domnevo sočasnih smrti, s to razliko, da domneva velja za vse primere smrti, ki so nastopile v roku 120 ur. Domneva sočasnih smrti je sprejeta tudi v nekaterih delih Kanade, v hebrejskem pravu in, po prevladujočem mnenju doktrine, tudi v islamskem pravu. Med domnevami, ki določajo preživetje enega komorienta, je najbolj razširjena domneva, ki se oblikuje glede na starost komorientov tako, da šteje, da je mlajši preživel starejšega. Prva jo je uzakonila Anglija, danes pa jo najdemo v večini držav »common law«. Slovenska zakonodaja ne uzakonja domneve komorientov, vendar se, tako po mnenju pravne teorije kakor tudi pravne prakse, zanje uporabi pravno pravilo 25. člena ODZ, ki za takšne primere domneva, da so smrti nastopile sočasno. Takšna ureditev je skladna z obstoječo zakonodajo in načeli civilnega prava. V osnovi se uporabljata dve domnevi: domneva sočasnih smrti in domneva preživetja, ki določa vrstni red smrti glede na določen kriterij, najpogoste je to starost komorientov, tako da mlajši preživi starejšega. Toda vse domneve se uporabljajo skupaj in v skladu z obstoječo zakonodajo vsake države, kar posledično pomeni, da bo uporaba sicer enake domneve v različnih sistemih dala različne rezultate. Opozoriti je potrebno tudi na različne izjeme, ki jih posamezni redi priznavajo zakonskim domnevam. Poenotenje domneve v smislu "univerzelanega pravila", katerega uporaba bi ustrezala vsem pravnim redom in bo veljala tako za zakonito kakor oporočno dedovanje, ni mogoče. Vselej pa je potrebno dopustiti izpodbojnost takšnih domnev, najmanj z oporočnimi določili, če domneva ni izpodbojna že z dokazi o de facto preživetju.
Ključne besede: Čas smrti, dedovanje, komorienti, pravna domneva, sočasne smrti, preživetje, izpodbojnost.
Objavljeno: 16.04.2010; Ogledov: 3235; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (681,55 KB)

8.
Fenotipska variabilnost križancev med koruzo in teozinto
Mateja Koler, 2011, diplomsko delo

Opis: V poskusu, izvedenem v letih 2006 in 2007 v kraju Spodnja Ščavnica, smo proučevali fenotipsko pestrost potomstev križanja med koruzo (Zea mays L.) in teozinto (Zea mexicana, syn. Euchlaena mexicana). Pri starševskih rastlinah in potomcih smo proučevali barvo perikarpa zrna na storžu, barvo klasinca storža ter razvejanost in razraščenost rastlin. V raziskavo so bili vključeni vzorci semena iz različnih rastlin in z različnimi barvami perikarpa zrna. Raziskava je pokazala, da je dedovanje barve perikarpa zapleten genetski pojav. Pri omenjenem medvrstnem križanju so se poleg pričakovanih barv perikarpa pojavili tudi nekateri povsem novi sistemi pigmentacije. Interakcija genomov koruze in teozinte je imela vpliv tudi na oblikovanje specifičnih oblik razraščanja in razvejanosti rastlin.
Ključne besede: koruza, teozinta, fenotipske lastnosti, perikarp, dedovanje
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1670; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

9.
IZRAČUN NUJNEGA DEDNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU ZAŠČITENE KMETIJE
Niko Keček, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga vsake države, vendar spada v področje, ki je za mlajše generacije manj privlačno kot v preteklosti. Zaradi trenda drobitve in opustitve kmetijskih gospodarstev skozi zadnjih nekaj desetletij so bile države primorane sprejeti ukrepe za zaščito in ohranjanje kmetijske panoge in eden od teh ukrepov, mogoče celo najpomembnejši, je posebna ureditev dedovanja srednjih kmetij, saj so le-te pri nas najštevilčnejše in zraven gospodarske funkcije predstavljajo tudi pomembno ekološko in socialno dobrino. So pa te kmetije tudi najbolj ogrožene ravno zaradi nevarnosti drobitve, saj ob drobitvi potencialno hitro izgubijo možnost te funkcije dejansko ohranjati. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev je zakon, ki sledi načelom preprečitve drobitve srednjih kmetij in ohranjanja njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije ter omogoča prevzemnemu dediču kmetije, da tako kmetijo prevzame pod pogoji, ki so za njega (oz. njo) čim manj obremenjujoči. Eden izmed institutov, ki imajo funkcijo zmanjšanja obremenitve prevzemnega dediča je tudi prilagojen institut nujnega dednega deleža v teh postopkih, katerega razumevanje v tem kontekstu ni enako kot razumevanje nujnega dednega deleža po ZD, ampak je nujni dedni delež in posebna pravila glede le-tega v ZDKG, sopomenka za omejen zakonit delež. Omejen tako v smislu kroga upravičencev do uveljavljanja zakonitega dednega deleža (»nujnega« deleža po ZDKG), kot tudi višine, načina izplačila itd… V nalogi sem raziskal zakonsko podlago in materialno-pravne institute, ki so pomembni za dedovanje zaščitenih kmetij in določitev ter izračun nujnega dednega deleža v teh postopkih. Pregledal sem procesne določbe ter sodne odločbe in s pogovori iz prve roke dobil občutek za potek teh postopkov in uporabo teh določil v praksi. Spoznal sem, da je ureditev, čeprav ne brez napak in nekaterih odprtih vprašanj, funkcionalna in ustrezna za zagotavljanje postavljenih ciljev, čeprav po mojem mnenju kaže nekatere znake starejših družbenih sistemov (prisilnost) in ne izključujem možnosti, da bo v prihodnosti sledila trendom zagotavljanja večje svobode odločitve za stranke same.
Ključne besede: zaščitena kmetija, nujni delež, zdkg, zkz, dedno pravo, dedovanje, dedovanje zaščitene kmetije, dedovanje zaščitenih kmetij, izračun nujnega deleža, kmetijstvo
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 12282; Prenosov: 1136
.pdf Celotno besedilo (484,98 KB)

10.
DAVČNI VIDIKI PRENOSA PREMOŽENJA V PRIMERU SMRTI V SLOVENIJI IN VELIKI BRITANIJI
Primož Kramer, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga celovito analizira davčne vidike prenosa premoženja v primeru smrti v Sloveniji in Veliki Britaniji. Gre predvsem za primerjavo dveh pravnih sistemov v segmentu obdavčitve premoženja, ki se prenaša kot posledica smrti. Pri zakonitem in oporočnem dedovanju v primerjavi s prenosom premoženja na podlagi obligacijskih pogodb z dednopravnimi elementi, v določenih primerih, v različnih časovnih obdobjih prihaja do prenosa posesti in s tem tudi lastninske pravice ter ostalih pravic na premoženju. V magistrski nalogi je kandidat analiziral davčne učinke z vidika teh različnih časovnih trenutkov in poskušal potrditi oziroma ovreči hipotezo, da je mogoče z izbiro načina prenosa premoženja umrle osebe na drugo osebo doseči različne (ugodnejše in težje) davčne obremenitve. Zakon o davku na dediščine in darila kot davčnega zavezanca navaja fizično osebo, ki podeduje premoženje oziroma prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prav tako je po omenjenem zakonu davčni zavezanec tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer smrti. Medtem pa navedeni zakon ne omenja drugih dveh obligacijskih pogodb z dednopravnimi elementi (pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in pogodbe o preužitku). V magistrski nalogi je podan odgovor na vprašanje ali ti dve obliki pogodb, in prenos premoženja na njuni podlagi, nista predmet obdavčitve oziroma, ali sta obdavčeni z drugimi vrstami davkov in v primeru, da to drži, kakšna je ta davčna obremenitev v primerjavi z obdavčitvijo na podlagi zakona o davku na dediščine in darila.
Ključne besede: davki, dedovanje
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 2281; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (974,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici