| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Peter Lenart, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Ključne besede: statut, dedno pravo, srednjeveški testamenti, dedovanje
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 367; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (988,83 KB)

2.
DEDNO PRAVO PLEMSTVA NA ŠTAJERSKEM - SREDNJI VEK
Mateja Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z dednim pravom, ki je za plemstvo veljalo na Štajerskem v srednjem veku. Pri plemstvu v srednjem veku smo si ogledali i) običajno pravo, ki je urejalo dedovanje, ii) skope (zapisane) pravne norme ter iii) izbrano listinsko gradivo. Kot metodo dela smo uporabili pravnozgodovinsko primerjalno metodo s študijem domače strokovne literature. Raziskava je pretežno temeljila na arhivskem gradivu. Z metodo analize in sinteze smo preučevali listine in iz primerov oblikovali ustrezne zaključke o razvoju dednega prava na ozemlju Štajerske. Ugotovili smo, da so izhodišče za razvoj prava na določenem področju družbene in pravne prvine, ki preidejo v pravni red ali nanj delujejo, ko se ta prvič oblikuje. To oblikovanje pravnega reda se na Slovenskem ujema z nastajanjem fevdalne družbe. Spoznali smo, da za srednji vek zapisanega in uzakonjenega oziroma postavljenega prava praktično ni. V obdobju srednjega veka so tudi na področju dednega prava plemstva namreč razmerja urejala običajnopravna pravila deželnega prava in privilegiji, ki so jih izdajali vladarji plemstvu. Za vsak družbeni stan, tako tudi za plemstvo, je veljalo posebno pravo. Ob preučevanju dednega prava plemstva smo zasledili močno povezavo z nastankom dežel v srednjem veku. Vpliv dediščinskih delitev na povečevanje in zmanjševanje posesti je bilo običajno pri vseh plemiških družinah ter je vplivalo na oblikovanje dežel v srednjem veku. Le-to pa je ustvarilo pravno podlago za nadaljnji razvoj ustave in prava. K temu je svoj prispevek dalo tudi pravo privilegijev. Plemstvo je namreč od vladarjev terjalo izdajo privilegijev, ki so v obliki deželnih ročinov med drugim zbir svoboščin plemstva ter tako vir naše ustavne ureditve. Pravila in načela dedovanja iz staroslovenske družbe in srednjega veka so zametki kasneje nastalih pravnih pravil v obliki zakona, ki določajo red dedovanja, osebe upravičene dedovati po zapustniku ter vsa natančnejša določila povezana z dedovanjem. Na ta način je nastalo dedovanje po zakonu, ki je dajalo prednost najbližjemu krvnemu sorodniku. Posebna pravila so veljala za dedovanje fevdov, kar je bilo pomembno za plemstvo. Na osnovi preučevanja literature smo spoznali, da v najstarejši družbi in v prvi polovici srednjega veka zapustnikova oporočna svoboda še ni bila priznana. Šele pod vplivom krščanstva se je po darovanjih cerkvi za dušni blagor pričela postopoma razvijati tudi oporočna svoboda. Iz določb privilegijev za plemstvo je izhajalo, da je v obdobju izdaje privilegijev oporoka že bila primaren delacijski razlog. Plemstvo je imelo tudi glede dedovanja poseben položaj zaradi same narave fevdnih odnosov in skrbi za zaščito moči plemiške rodbine, zato je vpliv procesa recepcije rimskega prava na pravila dedovanja sprva manjši kot na drugih pravnih področjih. Temelj ureditve dedne sistematike in oporočnega zapuščanja pri plemstvu je bilo preprečiti odtekanje premoženja iz rodbine. Zato sta v srednjem veku glede dedovanja rodbinskega nasledstva (očevina) veljali načelo primogeniture in načelo nedeljivosti. Oporočno razpolaganje s tem premoženjem ni bilo prosto. Sistematiko zapuščanja in dedovanja v srednjem veku smo osvetlili z analizo prepisov ohranjenih listin. Potrdili smo, da izsledki za ozemlje Slovenije veljajo tudi za Štajersko. Gre za maloštevilne plemiške zapuščinske zapise, ki so specifični kot je specifično obdobje, v katerem so bili zapisani. Dedno pravo v srednjem veku usodo podedovanega premoženja pogosto ureja v kakršnihkoli prenosih, ne le v odnosu zapustnik-dedič. Namen zapisov je bil razdelitev premoženja, zato so sklepali tudi pravne posle med živimi. Različni pravni posli so imeli obliko izražene poslednje volje. Darovnice so bile zelo preproste in omejene na posamezne prejemnike, predvsem na cerkvene glede volil za dušni mir.
Ključne besede: dedno pravo, plemstvo, Štajerska, srednji vek, običajno pravo, testament
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1359; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (480,61 KB)

3.
NUJNO DEDOVANJE V SLOVENSKI IN KANADSKI PRAVNI UREDITVI - PRAVNOZGODOVINSKA IZHODIŠČA
Jasmina Heric, 2016, diplomsko delo

Opis: Nujno dedovanje je zakonito dedovanje posebne vrste. Velikost nujnega deleža se namreč določa v razmerju do zakonitega dednega deleža, osebe pa imajo pravico do nujnega deleža le, če bi bile po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Nujni delež je institut dednega prava, ki omejuje zapustnikovo svobodo oporočnega razpolaganja in razpolaganja inter vivos (neodplačne naklonitve oziroma darila). Zapustnik mora del svojega premoženja (t. i. rezerviran del) nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Zato se v primeru prikrajšanja nujnega deleža, do katerega pride, ko zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili načne ali celo izčrpa nujni delež posameznega nujnega dediča, zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa to ne zadošča, se vrnejo tudi darila. Institut nujnega deleža se je razvil v rimskem pravu kot vmesna rešitev med dvema miselnostma, in sicer med popolno svobodo oporočnega razpolaganja in ohranitvijo premoženja v okviru agnatsko zasnovane družinske skupnosti. V času kolektivnega gospodarjenja, je bilo nepojmljivo, da bi gospodar premoženje zapustil tuji osebi. Zapustnik torej lahko svobodno razpolaga s svojim premoženjem, vendar del tega premoženja mora zapustiti svojim najbližjim sorodnikom (to so običajno otroci in zapustnikov zakonec oziroma partner). Institut nujnega deleža je sprejela večina sedanjih pravnih redov, medtem ko angleški pravni red in s tem posledično tudi Kanada instituta nujnega deleža ne pozna, saj velja načelo popolne svobode testiranja. Vendar to ne pomeni, da Kanada nima pravil, s katerimi se zagotavlja življenjska eksistenca oseb, ki so bile premoženjsko odvisne od zapustnika. Te osebe (ni nujno, da so to zapustnikovi sorodniki ali zakonec) lahko zahtevajo od sodišča, da se jim iz zapuščine dodelijo primerna sredstva za preživljanje.
Ključne besede: dedno pravo, nujno dedovanje, nujni delež, Kanada
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1648; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (862,86 KB)

4.
RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIČA - ANALIZA SODOBNE SODNE PRAKSE
Lea Pungartnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, natančneje institut razdedinjenja nujnega dediča. Da bi nam bile stvari bolj jasne, smo na začetku predstavili osnovne pojme v zvezi z dedovanjem. Opisali smo razlike med zakonitim in oporočnim dedovanjem, našteli dedne rede in osebe, ki jim Zakon o dedovanju daje pravico do dedovanja po nekem zapustniku. Navedli smo rešitev, ko nekdo, ki mu po samem zakonu dediščina pripada, ostane brez naklonitve. To je institut nujnega dedovanja. Ker pa se včasih zgodi, da so odnosi med zapustnikom in njegovimi zakonitimi dediči, za časa njegovega življenja tako slabi, da privedejo do pogostih prepirov, groženj, fizičnega nasilja ali celo do kaznivih dejanj proti zapustniku in njegovi družini, pa smo predstavili tudi institut razdedinjenja nujnega dediča. Ta je tudi osrednja tema diplomskega dela, zato smo mu namenili največ pozornosti in ga podrobneje preučili. Ugotovili smo, kako lahko do razdedinjenja sploh pride, iz katerih razlogov je razdedinjenje utemeljeno, kakšni so pogoji za njegovo veljavnost in kakšne so njegove posledice. Pogledali smo si razvoj in temelje omenjenega instituta v rimskem pravu in opazili, da se je tako kot celotno področje dednega prava, tudi ta razvijal iz leta v leto. Najprej je bila oporočna sposobnost zapustnika in s tem tudi možnost razdedinjenja dediča povsem neomejena, nato pa so se pogoji počasi zaostrovali. Za lažje razumevanje smo zapisali tudi kratko primerjavo med razdedinjenjem in dedno nevrednostjo, saj sta si ta dva instituta podobna in se v praksi mnogokrat zamenjujeta. Pri odvzemu ali zmanjšanju nujnega deleža, smo v sklopu potreb za diplomsko nalogo opisali tudi institut odvzema nujnega deleža v korist potomcev. Kot primerjavo smo pogledali tudi, kako je institut razdedinjenja obravnavan v drugih državah, pri čemer smo se osredotočili samo na Srbijo in Hrvaško. Srbska literatura nam je predstavljala nekaj težav, ker je vsa zapisana v cirilici, hrvaška literatura pa zato, ker je v Sloveniji ni veliko. Kljub vsemu smo našli nekaj knjig, iz katerih smo lahko razbrali, da je v teh državah preučevani institut podobno urejen kot pri nas. Da bi si lažje predstavljali, kako je z razdedinjenjem v praksi, smo preučili tudi nam dostopno sodno prakso s tega področja. Videli smo, da razdedinjenja v praksi ne prihaja prav pogosto in da so postopki za njegovo ugotovitev precej dolgotrajni. Morda je ravno to razlog, da se oporočitelji zanj ne odločijo velikokrat. Na koncu smo opisali še dva povsem življenjska primera in skušali ugotoviti, kako bi o njih odločilo sodišče, glede na preučeno teorijo in sodno prakso. V diplomskem delu smo tako želeli predstaviti možnost, ko se zapustnik iz nekih svojih razlogov odloči kaznovati njegovega zakonitega dediča. Ugotovili smo, da možnost za to sicer obstaja, a jo je v praksi zelo težko doseči. Lahko bi rekli, da je zakon v teh primerih bolj na strani dedičev in jih ščiti, četudi so v življenju delali napake, ki jim jih zapustnik ne more oprostiti.
Ključne besede: Dedno pravo, dedovanje, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, nujno dedovanje, razdedinjenje.
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 2616; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (636,35 KB)

5.
KRIONIKA
Rok Pirc, 2014, diplomsko delo

Opis: Krionika je nizkotemperaturni način ohranitve ljudi, ki jih tradicionalna medicina več ne more vzdrževati pri življenju. Predvideva se, da bi jih bilo mogoče oživeti v prihodnosti. Postopek velja za zelo spornega zaradi polemik na mnogih življenjskih področjih, kot so morala, etika, vera in seveda pravo. Krionika je predmet številnih filmov in romanov, vendar so pogledi na uspešnost razvoja tehnologije v prihodnosti večinoma pozitivni. Velikokrat se ne zavedamo posledic, ki jih lahko takšen futuristični postopek prinese. Kot večina stvari v življenju tudi krionika ni zastonj. Navdušenci nad večnim življenjem bodo za financiranje svoje »krioprezervacije« morali plačati visok znesek. Tehnologija, ki je trenutno na voljo, je še v povojih, zato na tem področju obstaja veliko skepticizma. Za zakonodajalca krionika ni zanimiva in je tudi večinoma ne priznava. Krionisti se zato v anglo-ameriškem pravnem sistemu opirajo na ustvarjanje sodnih precedensov in na kreativno razlago obstoječih pravnih institutov. Najpomembnejši pravni akt na tem področje je UAGA (Uniform Anatomical Gift Act), katerega namen je zbližati pravo različnih zveznih držav na področju darovanja telesa ali organov po smrti. Tako kot vsaka nova tehnologija, ki ima potencial vplivati na življenje mnogih, je tudi krionika že videla svoj del sodnih procesov in medijsko odmevnih primerov. Eden izmed najbolj znanih primerov je sporna krionična ohranitev igralca baseballa, Teda Williamsa, člana bostonskih Red Foxov, o katerem je celo bila napisana knjiga. Krioniko kot znanost na svoji poti čaka še veliko težav, ki sem jih v svojem diplomskem delu skušal objektivno prikazati in poiskati potencialne rešitve zanje.
Ključne besede: krionika, krioprezervacija, znanstvena fantastika, dedno in družinsko pravo, napredna tehnologija, UAGA, medicina.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 2567; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (479,89 KB)

6.
Pravno izročilo ODZ v slovenskem dednem pravu
Andrej Ekart, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor zastopa stališče, da je ODZ mogoče imenovati zakladnica pravnega izročila. Na to kažejo tudi nekatere dednopravne določbe ODZ. ODZ je tudi odraz svojega časa, ko je krščanstvo v veliki meri prepadalo vsak dan in imelo precejšen vpliv na pravo. Odraz družbenoekonomske ureditve tistega časa, ki je temeljil na fevdalnem družbenem redu, je tudi inštitut fidejkomisarične substitucije, ki je bila v Sloveniji odpravljena na podlagi 2. člena Zakona o razveljavljanju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo. Po takratnem prepričanju je fidejkomisarčna substitucija bila škodljiva za gospodarstvo, ker je ovirala razpolaganje s premoženjem. V novejšem času pa je navedena razlaga prepovedi fidejkomisarčne substitucije postavljena pod vprašaj, saj daje Ustava RS zasebni lastnini znatno večjo težo. Čeprav se slovenska doktrina dednega prava precej sklicuje na ODZ, sodna praksa temu žal ne sledi. Zato avtor meni, da je čas, da slovensko sodstvo ODZ ponovno odkrije kot pomemben pravni vir.
Ključne besede: dedno pravo, dedovanje, obči državljanski zakonik, zakon o dedovanju
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 2251; Prenosov: 198
URL Povezava na celotno besedilo

7.
IZRAČUN NUJNEGA DEDNEGA DELEŽA PRI DEDOVANJU ZAŠČITENE KMETIJE
Niko Keček, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska panoga vsake države, vendar spada v področje, ki je za mlajše generacije manj privlačno kot v preteklosti. Zaradi trenda drobitve in opustitve kmetijskih gospodarstev skozi zadnjih nekaj desetletij so bile države primorane sprejeti ukrepe za zaščito in ohranjanje kmetijske panoge in eden od teh ukrepov, mogoče celo najpomembnejši, je posebna ureditev dedovanja srednjih kmetij, saj so le-te pri nas najštevilčnejše in zraven gospodarske funkcije predstavljajo tudi pomembno ekološko in socialno dobrino. So pa te kmetije tudi najbolj ogrožene ravno zaradi nevarnosti drobitve, saj ob drobitvi potencialno hitro izgubijo možnost te funkcije dejansko ohranjati. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev je zakon, ki sledi načelom preprečitve drobitve srednjih kmetij in ohranjanja njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije ter omogoča prevzemnemu dediču kmetije, da tako kmetijo prevzame pod pogoji, ki so za njega (oz. njo) čim manj obremenjujoči. Eden izmed institutov, ki imajo funkcijo zmanjšanja obremenitve prevzemnega dediča je tudi prilagojen institut nujnega dednega deleža v teh postopkih, katerega razumevanje v tem kontekstu ni enako kot razumevanje nujnega dednega deleža po ZD, ampak je nujni dedni delež in posebna pravila glede le-tega v ZDKG, sopomenka za omejen zakonit delež. Omejen tako v smislu kroga upravičencev do uveljavljanja zakonitega dednega deleža (»nujnega« deleža po ZDKG), kot tudi višine, načina izplačila itd… V nalogi sem raziskal zakonsko podlago in materialno-pravne institute, ki so pomembni za dedovanje zaščitenih kmetij in določitev ter izračun nujnega dednega deleža v teh postopkih. Pregledal sem procesne določbe ter sodne odločbe in s pogovori iz prve roke dobil občutek za potek teh postopkov in uporabo teh določil v praksi. Spoznal sem, da je ureditev, čeprav ne brez napak in nekaterih odprtih vprašanj, funkcionalna in ustrezna za zagotavljanje postavljenih ciljev, čeprav po mojem mnenju kaže nekatere znake starejših družbenih sistemov (prisilnost) in ne izključujem možnosti, da bo v prihodnosti sledila trendom zagotavljanja večje svobode odločitve za stranke same.
Ključne besede: zaščitena kmetija, nujni delež, zdkg, zkz, dedno pravo, dedovanje, dedovanje zaščitene kmetije, dedovanje zaščitenih kmetij, izračun nujnega deleža, kmetijstvo
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 13605; Prenosov: 1271
.pdf Celotno besedilo (484,98 KB)

8.
PRAVICE NOSEČNICE IN NEROJENEGA OTROKA
Vanja Čeligoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice nosečnice in nerojenega otroka na področju civilnega, delovnega, dednega, kazenskega, humanitarnega in medicinskega prava. Najprej je predstavljena družina na splošno, razlike v družini nekoč in danes ter materinstvo v postmoderni družbi. S področja civilnega prava je obravnavan položaj človeka pred rojstvom, pravna domneva očetovstva ter pripoznanje očetovstva ter zastopanje zarodka. Sledijo delovnopravni vidiki, kjer je predstavljen položaj nosečnice v fazi zaposlovanja in kasneje, v delovnem razmerju, ter posebno pravno varstvo, ki so ga deležne nosečnice. Na področju dednega prava je obravnavana pravica nerojenega otroka do dedovanja ter uveljavljanje te pravice v postopku. V nadaljevanju je obširneje obravnavano kaznivo dejanje nedovoljenega posega v nosečnost ter druga kazniva dejanja, inkriminirana v KZ-1. Predstavljen je tudi položaj noseče zapornice. Na področju humanitarnega prava so z vidika pravic nosečnice in nerojenega otroka pomembnem določbe Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno. Najobširnejše so v diplomskem delu obravnavane pravice nosečnice in nerojenega otroka z medicinsko pravnega vidika, kjer je obravnavana umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nosečnica, okužena z nalezljivimi boleznimi in noseča odvisnica, raziskave matičnih celic, nadomestno materinstvo ter vprašanja glede možnosti izbire otrokovega spola.
Ključne besede: noseča ženska, nerojeni otrok, pravice nosečnice in nerojenega otroka, civilno pravo, delovno pravo, dedno pravo, kazensko pravo, humanitarno pravo, medicinsko pravo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 3425; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (462,30 KB)

9.
TESTAMENTI PTUJSKIH MEŠČANOV V 18. STOLETJU
Nina Goznik, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem želela predstaviti ptujski meščanski sloj na podlagi testamentov. Transliterirala in analizirala sem sedem testamentov ptujskih meščanov. Vsi testamenti so iz 18. stoletja, nahajajo pa se v fondu Arhiv mesta Ptuj, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ptuj. Pisani so v nemškem jeziku, pisava je nemška kurenta oz. kurziva. Predstavila sem zgradbo testamenta oz. listinski formular ter samo vsebino testamenta. Zanimalo me je, s kakšnim premoženjem so testatorji in testatorke razpolagali, komu in kaj so volili, koga so imenovali za glavnega dediča ter katere druge informacije je možno izluščiti iz testamenta. Dotaknila sem se tudi dednega prava v Spodnji Avstriji in v ptujskih mestnih statutih ter predstavila zgodovino mesta Ptuja v 18. stoletju.
Ključne besede: testament, dedno pravo, mesto Ptuj, meščanstvo, transliteracija
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 3912; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)

10.
INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Maja Durič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Ključne besede: Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3393; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (397,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici