| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza stanja in oblikovanje vodenega turističnega doživetja z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja
Lara Lešnjek, 2021, diplomsko delo

Opis: Zasavje je najmanjša slovenska regija in s turističnega vidika tudi ena najmanj razvitih. Pod zasavsko regijo danes štejemo občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Kljub temu da turizem v regiji ni zelo dobro razvit, ima zaradi svoje dobre centralne lokacije, dobrih povezav, bogate industrijske dediščine, unikatne kulinarike in lepe pokrajine velik potencial za nadaljnji razvoj turizma. Zasavje je verjetno med ljudmi najbolj poznano po svoji industriji. Skozi zgodovino je največji pečat na območju pustilo rudarstvo, saj se je prakticiralo prav po vseh zasavskih mestih. Po zaprtju vseh zasavskih rudnikov se rudarsko dediščino – rudnike, vsakdanje življenje rudarjev in rudarske običaje poizkuša izkoristiti v turistične namene. V diplomski nalogi smo oblikovali vodeno turistično doživetje z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja. Da smo doživetje lahko oblikovali, smo si pomagali s preučitvijo domače in tuje strokovne literature. Na primerih dobrih praks smo izvedli benchmark analizo, podrobneje raziskali območje in izdelali SWOT analizo vodenih doživetij interpretacije rudarske dediščine Zasavja. S turističnimi ponudniki interpretacije rudarske dediščine na območju smo izvedli tudi intervjuje in z anketo preverili atraktivnost izdelanega produkta.
Ključne besede: rudarska dediščina, interpretacija dediščine, analiza stanja, oblikovanje vodenega turističnega doživetja, Zasavje
Objavljeno: 27.12.2021; Ogledov: 134; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, diplomsko delo

Opis: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Ključne besede: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (262,87 KB)

3.
Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebin
Klemen Hameršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Ključne besede: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 783; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

4.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 1093; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Nenamerni vpliv direktiv EU na kuturno dediščino
Tjaša Ivanc, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava položaj kulturne dediščine in probleme razmejitve med nacionalnim kulturnim sektorjem in pristojnostmi EU na tem področju. Politika varovanja kulturne dediščine ni del ureditve Pogodbe o delovanju EU, temveč EU skrbi za sofinanciranje in podporo obnavljanju in ohranjanju kulturne dediščine. Zato so na tem področju lahko problematične številne direktive EU na drugih področjih zakonodajnega urejanja EU, ki so z implementacijo vključene v nacionalne zakonodaje in ki v večji ali manjši meri škodljivo vplivajo na trajnostno ohranjanje evropske kulturne dediščine. Avtorica v prispevku poda predloge za možen vpliv in vključitev pristojnih nacionalnih organov v zakonodajni postopek sprejemanja aktov EU na drugih področjih, ki lahko škodljivo vplivajo na konkretno varstvo kulturne dediščine.
Ključne besede: Evropska unija, kulturna dediščina, pravna ureditev, direktive, direktive EU, zakonodajni postopki, EU, ekonomska vrednost kulturne dediščine
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 462; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (162,27 KB)

6.
Ohranjanje kulturne dediščine pletarstva z umetniškim delom
Tina Lanišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je vprašanje, kako lahko umetnost pripomore k ohranjanju kulturne dediščine pletarstva in vrtnarstva, ki je bilo na Slovenskem vseskozi osnova domače samooskrbe. Kljub bogati kulturni zgodovini, zanimanje za pletarstvo v sodobni družbi pospešeno zamira. Kot eno izmed možnih rešitev za preprečitev le-tega vidimo v sodobnih likovnih praksah v dialogu z modelom ohranjanja kulturne dediščine, s pomočjo katerih bi lahko izdelali umetniška dela, ki bi vsebovala tri bistvene komponente: ohranjanje pletarstva – prevpraševanje sodobnega potrošništva – domača samooskrba. Pri tem se lahko vprašamo, kako in na kakšen način, če sploh, lahko sodobne likovne prakse pripomorejo k oživljanju zamirajočih kulturno-dediščinskih obrti, npr. pletarstva. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela: v prvem je predstavljen teoretični del, katerega namen je raziskati pojav zamiranja pletarstva kot domače obrti in vzroke zanj. Eden izmed možnih vzrokov je industrijski način izdelovanja nadomestkov za pletarske izdelke in pomanjkanja interesa družbe za lastna ročna dela. Drugi del magistrske naloge predstavlja praktični del, katerega cilj je izdelati model s pomočjo sodobnih likovnih praks, tj. izdelava vertikalnega samooskrbnega vrta iz recikliranih materialov. Za izhodišče je bila postavljena uporaba pletarskih tehnik in oblikovanje modela iz sodobnih recikliranih nadomestkov. Podane so tudi smernice za uresničitev le-tega v vsakdanji praksi v obliki navodil za izdelavo.
Ključne besede: pletarstvo, sodobne likovne prakse, modeli ohranjanja kulturne dediščine, domača samooskrba, vertikalni vrt.
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 706; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

7.
Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse
Vanessa Maksimovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren. V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči. Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Ključne besede: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 1012; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
INTERPRETACIJA V TURIZMU KOT NAČIN OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Jana Jeglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za razvoj turizma je zelo pomembno, da se razvija tako, da ne ogroža naravne in kulturne dediščine nekega okolja in da upošteva potrebe, interese in kulturo lokalnega prebivalstva. Med načine, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine, uvrščamo tudi turistične programe, v katere so vključene primerne in učinkovite oblike interpretacije. V nalogi smo zato predstavili pomen in oblike interpretacije ter pripravili predlog interpretacije dediščine, ki je še posebej prilagojena ciljni skupini najmlajših. Prvi otrokov stik z naravnimi vrednotami in s kulturno dediščino je njihovo ožje lokalno območje, ki ga začnejo najprej odkrivati in spoznavati. Raziskava je potekala na območju občine Slovenska Bistrica, ki v svojem okolju vidi veliko možnosti za razvoj turizma. Naš namen je bil predlagati varen ter do narave in okolja prijazen obisk soteske potoka Bistrica – Bistriškega vintgarja, pomembne naravne vrednote. Raziskava se je dotaknila tudi predstavitve ohranjanja nesnovne kulturne dediščine – bajeslovnega izročila, ki je na tem območju izredno bogato. V predlogu, ki smo ga izdelali, smo se naslonili na literarno dediščino Jožeta Tomažiča in na predstavo Pohorska legenda, ki temelji na starodavni pripovedi o vodovniku, gospodarju tekočih in stoječih pohorskih voda. Za naravne vrednote in kulturno dediščino pa smo izdelali predlog, kako jih otrokom predstavimo z lutkami.
Ključne besede: naravna dediščina, kulturna dediščina, interpretacija dediščine, lutke, pravljice
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (552,18 KB)

9.
DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA Z VIDIKA PRORAČUNSKEGA UČINKA TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO IN NEMČIJO
Valerija Šic, 2016, magistrsko delo

Opis: Z davkom na dediščine in darila je obdavčeno premoženje, ki ga prejme fizična oseba od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali kot darilo in ki ni dohodek po Zakonu o dohodnini. Prihodki iz naslova davka na dediščine in darila predstavljajo majhen delež v javnofinančnih prihodkih države, stroški pobiranja davka pa so sorazmerno veliki. Zakon o davku na dediščine in darila je potreben pravne novelacije, saj pobiranje davka na dediščine in darila po dosedanjih pravnih opredelitvah predstavlja nezadovoljive proračunske učinke. Širina in obseg davčne administracije v zvezi s postopkom odmere davka na dediščine in darila posega v vprašanje zaupanja v pravo države, kar posledično vodi k nujnosti poenostavitve postopka pobiranja davka na dediščine in darila. Pri obdavčitvi dediščin in daril prihaja do razlik v optimalnem davčnem sistemu med Republiko Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo.
Ključne besede: davek na dediščine in darila, proračunski učinki, stroški pobiranja davka, pravna novelacija, vprašanje zaupanja v pravo države, poenostavitev postopka pobiranja davka, razlike v optimalnem davčnem sistemu
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 1278; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
FINANCIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENIJI IN POMEN POVEZOVANJA PRI ČRPANJU EU SREDSTEV
Anita Klemen, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kaj pravzaprav se dogaja z menedžmentom evropskih projektov na področju kulturne dediščine ter pristojnih institucij oziroma organizacij. Ali organizacije s področja kulturne dediščine sploh sodelujejo pri prijavah za EU-sredstva, na katere težave oziroma ovire pri tem naletijo in kako pri črpanju sredstev sodelujejo z drugimi organizacijami. Raziskavo smo za namene magistrskega dela izvedli na začetku leta 2016 na podlagi spletne ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 61 % respondentov. Glavne ugotovitve raziskave so bile, da večina, kar 68,9 %, vprašanih organizacij s področja kulturne dediščine pri črpanju EU-sredstev sodeluje. Kot najpomembnejše ovire pri črpanju sredstev se kažejo finančne, organizacijske in administrativne ovire. Težave s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami so se v primerjavi s predhodno naštetimi pokazale kot manj pomembne, ocenili so jih kot srednje pomembne. Skoraj vse anketirane organizacije (93 %) sodelujejo pri prijavah za EU- sredstva z drugimi organizacijami. Sodelovanje oziroma povezovanje z drugimi institucijami pri prijavi na projekte za pridobivanje EU-sredstev kar 72,4 % organizacij ocenjuje kot prednost, le 13,7 % ga ocenjuje kot slabost, 13,8 % sodelovanja in povezovanja ne ocenjuje niti kot slabost niti kot prednost. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da kar 80 % vprašanih organizacij nima organizirane nikakršne »službe oziroma oddelka« za projektni menedžment EU-projektov, le 20 % jih ima, a poleg tega opravljajo še druge naloge v organizaciji, kot so splošno administrativne, računovodske itd. Kljub tej ugotovitvi smo z raziskavo ugotovili, da število prijavljenih projektov v organizacijah s področja kulturne dediščine za EU sredstva iz leta v leto raste in ne raste samo število prijav, ampak tudi število pridobljenih projektov.
Ključne besede: kulturna dediščina, financiranje kulturne dediščine, črpanje EU sredstev, sodelovanje pri pridobivanju EU sredstev.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici