| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava denarja in kriptovalut
Anja Kešpret, 2018, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo. O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača. Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Ključne besede: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 619; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (934,69 KB)

2.
Ustavni pomen tržne zakonodaje EU
Janja Hojnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na tržnem področju, ki velja za temelj evropske integracije, države članice že zelo težko ohranjajo status subjekta, ki je pristojen sprejemati ekonomsko- politične odločitve, in tako vse bolj izgubljajo svojo vlogo pri urejanju tržnih vprašanj. Avtorica izpostavlja, da je razmejevanje med negativno in pozitivno integracijo ter njuna preslikava na decentralistični oz. centralistični pristop k notranjemu trgu zgolj načelne teoretične narave. Kot to potrjuje sodna praksa Sodišča EU, lahko namreč tudi na temelju negativne integracije države članice izgubijo obsežen obseg avtonomije. Po drugi strani pa harmonizacija kot protagonist pozitivne integracije nujno ne izključuje pristojnosti držav članic na področju trga. Avtorica ugotavlja, da je trg EU vse bolj intenzivno urejen s strani centralnih oblasti. Vendar pa pri tem ne gre za preprosto reregulacijo – prenos urejanja z nacionalne ravni na raven EU, ampak gre za zmes državnega in unijskega urejanja. Sodobne tehnike urejanja, katerih cilj je kombinirati prednosti centralizacije z ohranjanjem lokalne avtonomije – minimalna harmonizacija, nov pristop in odprta metoda usklajevanja – predstavljajo mešanico centraliziranega in decentraliziranega urejanja trga, pri čemer vključujejo široko skupino akterjev, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja.
Ključne besede: notranji trg EU, centralizacija, decentralizacija, negativna integracija, pozitivna integracija, harmonizacija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 279; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (385,41 KB)

3.
Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (kifd) in skladnosti z evropsko listino o lokalni samoupravi (mells)
Mateja Finžgar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije (KIFD) in skladnosti z Evropsko listino o lokalni samoupravi (MELLS)
Ključne besede: Lokalne finance, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, Evropska listina o lokalni samoupravi, mednarodna primerjava, indeks fiskalne decentralizacije.
Objavljeno: 30.05.2018; Ogledov: 807; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

4.
ANALIZA IN PROBLEMATIKA ZADOLŽEVANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI
Špela Justin, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtonomna lokalna samouprava za svoje delovanje potrebuje zadostne finančne vire. To pomeni, da morajo biti ti sorazmerni z nalogami lokalnih skupnosti ter jim omogočati skladen razvoj. Razvoj dosegajo lokalne skupnosti z investicijsko dejavnostjo oz. z razvojnimi projekti. Magistrsko delo se osredotoča na enega od virov financiranja občinskega razvoja, na zadolževanje. Slovenska zakonodaja določa, da smejo občine, skladno z v Evropi uveljavljenim načelom zlatega fiskalnega pravila na lokalni ravni, z zadolževanjem financirati le svoje investicije, ne pa tekočih odhodkov, kar pomeni, da se celotna zadolžitev občin odrazi v njihovem investiranju in s tem ugodno vpliva na makroekonomske kazalce države. Država dolžniško financira primanjkljaj prihodkov v svojih bilancah. To je tudi bistvena razlika med zadolževanjem slovenskih občin in države. V magistrskem delu je prikazan sistem zadolževanja slovenskih občin in države. Nato so prikazane omejitve zadolževanja in razpoložljivost dolžniških inštrumentov lokalne ravni doma in v nekaterih drugih državah. Obravnavana je aktualna slovenska problematika padanja občinskih prihodkov za financiranje izvirnih nalog v zadnjem času, ob tem, da se pristojnosti občin ne zmanjšujejo. Sistemsko padanje prihodkov povečuje potrebo po zadolževanju občin z namenom financiranja razvojnih projektov in s tem zagotavljanja skladnega razvoja. Zato se zastavlja vprašanje, ali so omejitve zadolževanja ovira za doseganje skladnega razvoja lokalne ravni, česar pa z raziskavo v empiričnem delu nismo mogli potrditi. Dejstvo je, da so občine skupaj v letih od 2011 do 2014, s precej manjšimi proračuni od države, financirale investicije približno enake vrednosti kot država. Zato je izjemno pomembno, da lokalne oblasti razpolagajo z ustreznimi resursi za nujno investiranje lokalne ravni, kar pa je odvisno od razvitosti lokalnih finančnih trgov in s tem razpoložljivosti različnih oblik zadolževanja ter od zakonodajnega okvira, ki ureja zadolževanje lokalne samouprave. Zadolženost lokalne ravne je konec leta 2014 predstavljala 2,6 % celotnega javnega dolga, medtem ko je zadolženost centralne ravni predstavljala 97,4 % javnega dolga. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je zadolženost slovenskih občin v primerjavi z zadolževanjem države neproblematična z vidika celotne zadolženosti, kar smo na osnovi analize treh kazalnikov potrdili. Država nadzoruje in omejuje zadolževanje občin, saj je njena naloga, da skrbi za javnofinančno stabilnost na makroekonomski ravni. Vendar pa je smiselno, da imajo občine dostop do zadostnih in raznolikih dolžniških virov za financiranje svojih razvojnih projektov, ki lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja ljudi ter ugodno vplivajo na zaposlenost in gospodarsko rast in hkrati pomenijo tudi razvoj države.
Ključne besede: Slovenija, lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, javne finance, financiranje občin, zadolževanje občin, zadolževanje države
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 1224; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

5.
SKLADNOST SISTEMA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI Z EVROPSKO LISTINO O LOKALNI SAMOUPRAVI (MELLS)
Srečko Aleksander Padovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, je eno od tistih demokratičnih načel, ki bi moralo biti skupno vsem državam sodobnega sveta in je zapisana v uvodu Evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS). To načelo lahko najneposredneje uresničujemo na lokalni ravni.Prenos pristojnosti, odgovornosti in finančnih virov iz države na organe lokalnih oblasti (lokalne skupnosti) je demokratičen proces (fiskalne) decentralizacije. MELLS je mednarodna pogodba, veljavna tudi v Sloveniji. Občine so v Sloveniji temeljne enote lokalne samouprave, torej predstavljajo tisto raven oblasti, ki je najbližje državljanom. Odgovorne so za zagotavljanje široke palete javnih dobrin in storitev. Z nalogo preverjamo skladnost veljavnega sistema financiranja lokalnih skupnosti (občin) v Sloveniji z osnovnimi usmeritvami iz teorije (fiskalne) decentralizacije ter z načeli MELLS. Pri tem proučujemo področje pokrivanja stroškov nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo medsebojne povezanosti med računsko dodeljenimi sredstvi v okviru mehanizma primerne porabe in zbranimi podatki o stroških po občinah. Na teh podlagah želimo ugotoviti, ali sistem financiranja lokalne samouprave, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnjuje načelo sorazmernosti virov sredstev z nalogami, ki jih lokalne skupnosti izvajajo. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da so načela MELLS zadovoljivo vgrajena v pravni red države. Odstopanja pa ugotavljamo na finančnem področju, kjer načelo sorazmernosti ni ustrezno upoštevano. V obdobju 2010 do 2014 občine niso bile ustrezno financirane glede na njihove naloge. Povprečni stroški na prebivalca so v tem obdobju povprečno za 1,8 odstotka višji od virov na osnovi zakonsko določene primerne porabe. Občine so odvisne predvsem od dohodnine, kot deljenega davka, stopnja avtonomija glede lastnih davkov in njihovih stopenj je nizka. Odhodki občin so se v proučevanem obdobju v povprečju zmanjšali za 6 odstotkov, vendar pa skrbi, da je glavni vzrok tega zmanjšanja v znižanju investicijskih odhodkov za 17,2 odstotkov in investicijskih transferov za 21,8 odstotkov, tekoči odhodki so se znižali za 1odstotek, povišali pa so se transferni odhodki za 4,6 odstotka. Skupaj so se tekoči stroški, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine v razmerju 2014/2010 zvišali za 1 odstotek, sama povprečnina pa se je znižala za 2,5 odstotka. To dokazuje, da se je bistveno poslabšala naložbena sposobnost občin, kot najpomembnejši element izvajanja razvojnih nalog občine. Obseg dodeljene primerne porabe po občini pa se je v povprečju zmanjšal za 1,14 odstotka, in zaostajal za dejansko občinsko porabo. Skupna zadolženost občin je sprejemljiva in znaša 899,2 mio EUR, kar pomeni 2,41odstotka BDP, v skupnem dolgu države pa 2,8 odstotkov. Delež občinskih investicij v skupnem BDP je narastel na 2,4 odstotkov BDP. Občine so investicije financirale predvsem z lastnimi viri (55 odstotkov), s sredstvi EU (24 odstotkov) in z zadolževanjem (5 odstotkov), s sredstvi države pa 16 odstotkov investicij. Glede na določila iz nove finančne perspektive EU za obdobje 2014 - 2020 se bistveno zmanjšujejo možnosti in sredstva za sofinanciranje občinskih investicij, kar bo imelo posledice za zmanjšanje občinskih investicij. Če teh virov ne bo možno nadomestiti, lahko pričakujemo iz tega naslova negativni vpliv na BDP države in razvojnih razlik med občinami. V primerjavi z obdobjem 2007 do 2009 ugotovimo povečanje trenda negativnega razkoraka sredstev primerne porabe in stroškov za izvajanje nalog občin. To kaže na to, da je potrebno izboljšati obstoječi model financiranja.
Ključne besede: Evropska listina o lokalni samoupravi, Fiskalna decentralizacija, Lokalna samouprava, Občinske finance, Načelo sorazmernosti
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 1237; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
SODOBNI NAČINI FINANCIRANJA LOKALNIH SKUPNOSTI
Miroslav Sarkičević, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem preveril sem skladnost sistema financiranja lokalnih skupnosti iz vidika smernic Evropske listine o lokalni samoupravi, predvsem načela sorazmernosti ter avtonomnosti. Opravil sem analizo financiranja lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Opredelil in razčlenil sem naloge občin ter oblike in načine njihovega izvajanja. V skladu z /ZFO-1/ sem razčlenil prihodke po posameznih virih ter opravil analizo na podlagi prihodkov in odhodkov lokalnih skupnosti. Rezultati analize kažejo, da imajo Slovenske občine na voljo zadostno število raznovrstnih finančnih virov za financiranje nalog. Na agregatni ravni je sistem financiranja občin ustrezen prejeta sredstva pa v sorazmerju z nalogami občin.
Ključne besede: Lokalna samouprava, financiranje občin, fiskalna decentralizacija, Slovenija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
UPRAVNA DECENTRALIZACIJA
Maja Škrofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za državo je značilno, da ima centralno oblast, ki se razprostira nad vsem njenim ozemljem. Zaradi teritorialnega obsega ozemlja pa ni mogoče izvajati vseh funkcij države iz enega samega centra. Zato je pomembno, da država preko svojih organizacijskih oblik izvaja funkcije državne uprave na lokalni ravni. Upravna decentralizacija oziroma decentralizacija upravnih sistemov zajema prenašanje upravnih funkcij iz centra sistema na njegove posamezne dele. Poznamo tri temeljne funkcije: izvrševanje, odločanje in kontrola. Stopnja decentralizacije upravnih sistemov je odvisna od obsega prenosa omenjenih funkcij. Poleg glavne teme upravne decentralizacije vključuje diplomsko delo tudi reformo lokalne samouprave v Sloveniji, ki je »povzročila« delitev pristojnosti med državo, njenimi organi in organi lokalnih skupnosti. Razmejitev in prenos državnih (upravnih) funkcij iz občin na državo je bila namreč eden poglavitnih ciljev uvedbe lokalne samouprave, zato je bilo potrebno za oris širše slike nameniti besedo tudi temu.
Ključne besede: reforma, javna uprava, lokalna samouprava, decentralizacija, dekoncentracija, upravna decentralizacija, politična decentralizacija, fiskalna decentralizacija, teritorialna decentralizacija, teritorializacija uprave
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1161; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (848,39 KB)

8.
ORGANIZACIJSKI VIDIK CENTRALIZACIJE JAVNEGA NAROČANJA
Zlata Jerman, 2016, magistrsko delo

Opis: Centralizacija javnega naročanja postaja trend po svetu in v Evropi v zadnjih letih, ki je narastel tudi zaradi gospodarske in finančne krize. Oblasti centralizacijo prepoznavajo kot sredstvo za zniževanje javne porabe in hkrati kot sredstvo za večjo učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Naloga obravnava institut centralizacije javnega naročanja z organizacijskega vidika, pri čemer proučuje njen koncept s teoretičnega vidika in analizira njene prednosti in slabosti. Predstavljena so izhodišča v zadnjih evropskih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki podrobneje urejata posamezna vprašanja v zvezi z že uveljavljenimi tehnikami centraliziranega naročanja v praksi držav članic preko centralnih nabavnih organov, priložnostnega skupnega javnega naročanja in čezmejnega skupnega javnega naročanja. Direktivi ne določata organizacijskih oblik centralizacije, temveč so te prepuščene nacionalnim ureditvam in praksi držav članic. Potekajo preko različnih oblik sodelovanja med naročniki (javno-javnih partnerstev), ki jih lahko razdelimo glede na podlage za nastanek sodelovanja (pogodbene in statusne) ter glede na tipe vključenih naročnikov (horizontalno, vertikalno in kombinirano sodelovanje). Optimalni model centralizacije ne obstaja, ampak lahko govorimo le o iskanju njegove najprimernejše oblike. Naloga analizira obstoječe stanje organizacije centralizacije javnega naročanja v Republiki Sloveniji s podanimi predlogi izboljšav ter predstavlja primerjalno ureditev centralizacije v Veliki Britaniji in Avstriji.
Ključne besede: centralizacija, decentralizacija, javno naročanje, naročnik, nabavni proces, vrednost za denar, centralni nabavni organ, javno-javno partnerstvo
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 873; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Lokalna samouprava v Sirski arabski republiki
Samer Hussein, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema mojega diplomskega dela je lokalna samouprava v Sirski arabski republiki. Gre za področje, ki je izven meja te države precej neznano. Namen je predstaviti lokalno samoupravno ureditev, njeno delovanje ter organizacijsko strukturo. Ob upoštevanju sirskih zakonskih in ustavnih temeljev ter določil sem se osredotočil na delovanje lokalne samouprave, njeno financiranje, varstvo mej, vpliv državljanov na vodenje lokalne samouprave in njihovo sodelovanje pri izvajanju nalog, pravno varstvo, pravico do združevanja, upravni nadzor nad delovanjem lokalne samouprave ter pogoje za izvajanje nalog na lokalni ravni. Kot glavni vir mi je služil sirski Zakon o lokalni samoupravi (št. 107/2011), ki ga je sirski državni zbor sprejel marca 2011. Vsebina je v celoti na voljo na spletnem portalu sirskega državnega zbora. Ker je besedilo na voljo le v arabskem jeziku, ga je bilo potrebno prevesti. Za najtežavnejši del pisanja svojegaa diplomskega dela bi označil iskanje ustreznih pravnoterminoloških izrazov v slovenskem jeziku, saj se mnogi pravni instituti med seboj razlikujejo ali pa imajo drugačen pomen. V poštev so prišle tako arabska in slovenska kot tudi angleška pravna terminologija.
Ključne besede: Sirija, lokalna samouprava, decentralizacija, reforme, Bližnji vzhod
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 622; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (680,63 KB)

10.
Fiskalna decentralizacija v državah EU27
Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Ključne besede: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 863; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici