1. Kakovost življenja odraslih oseb po zdravljenju debelosti s farmakološkimi pristopiLucija Helbl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je po svetu postala zelo velik javnozdravstveni problem. Kadar nefarmakološki ukrepi pri izgubi telesne teže ne pomagajo, so pacientom na voljo druge metode zdravljenja, in sicer bariatična operacija ter farmakološki pristopi zdravljenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kakšna je kakovost življenja odraslih pacientov po zdravljenju debelosti s farmakološkimi ukrepi. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo znanstveno literaturo o izbrani temi, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect ter to prikazali s PRISMA diagramom. Izvedli smo vsebinsko analizo člankov, jim določili nivo na podlagi hierarhije dokazov in jih predstavili v obliki evalvacijske tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov in na podlagi rezultatov ugotovili, da uporaba farmakoloških ukrepov pozitivno vpliva na kakovost življenja odraslih pacientov, saj se zmanjša telesna teža, indeks telesne mase, izboljšata se njihovo telesno in psihično zdravje.
Razprava in zaključek: Farmakološki pristopi zdravljenja prekomerne telesne teže in debelosti so se izkazali za učinkovite in bodo imeli velik doprinos v klinični praksi. Tematiko bi bilo dobro še bolj podrobno raziskati, predvsem na področju neželenih učinkov omenjenih zdravil.
Ključne besede: debelost, farmakološko zdravljenje, izguba telesne teže, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Vpliv izgube telesne teže pri diabetikih na remisijo sladkorne bolezni tipa 2Lana Blaznik Jerič, 2024, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki povzroča neustrezno raven inzulina ali inzulinsko rezistenco, kar privede do stalne hiperglikemije. Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 vključujejo genetsko nagnjenost, debelost, nepravilno prehrano, pomanjkanje telesne aktivnosti in starost. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 vključuje spremembo življenjskega sloga, prehrane, redne telesne aktivnosti in izgubo telesne teže.
Ključne besede: sladkorna bolezen, debelost, remisija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,78 MB) |
3. |
4. |
5. Vpliv debelosti na potek okužbe s sars-cov-2Klemen Kovačec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je povezana z visokim tveganjem za vrsto zapletov, kot sta huda
obolevnost in umrljivost, vključno s številnimi kroničnimi boleznimi. Okužba s
koronavirusno boleznijo 2019 ima lahko na potek zdravljenja pri tovrstnih bolnikih
številne vplive. Namen zaključnega dela je raziskati potek koronavirusne bolezni 2019 pri
obolelih osebah z debelostjo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela.
Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature na temo
raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Web of
Science, Medline, Cochrane Library, CINAHL in Google Učenjak. Identificirane članke smo
analizirali in jih predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav
in jih razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končni pregled smo vključili deset raziskav, ki smo jih podrobno proučili.
Ugotovili smo, da je okužba s koronavirusno boleznijo 2019 pri obolelih osebah z
debelostjo povezana s številnimi zapleti, kot so sprejem v enoto intenzivne terapije,
invazivna mehanska ventilacija in smrtnost.
Razprava in zaključek: Okužba s koronavirusno boleznijo 2019 ima ob previsoki telesni
masi številne posledice. Prav tako so oboleli izpostavljeni številnim zapletom s trajnimi
posledicami. Pomembno je zavedanje, da sta pri takih bolnikih potrebna skrbni nadzor
in pravočasno ukrepanje ob pojavu zapletov.
Ključne besede: debelost, zapleti, koronavirusna bolezen 2019
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 492; Prenosov: 77
Celotno besedilo (944,41 KB) |
6. |
7. Obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstvaŽan Flakus, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je bolezensko stanje, prisotno po celem svetu, ki ga človeštvo pozna že mnogo let. Na žalost je moderni nezdravi življenjski stil privedel do ogromnega porasta otrok s povišano telesno maso/debelostjo. Debelost vpliva na otroka fizično, psihološko ter socialno.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect ter dodatno pregledali Google učenjak z iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Naredili smo kritično oceno člankov in tematsko analizo.
Rezultat: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Kot glavno kategorijo smo izpostavili obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva ter podkategoriji preventivna obravnava debelosti pri otrocih in kurativna obravnava debelosti pri otrocih.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imamo v primarnem zdravstvenem varstvu ogromno preventivnih pregledov ter metod za preprečevanje debelosti. Prav tako imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, ki jih nudimo otrokom in staršem, vendar kljub temu število prekomerno prehranjenih/debelih otrok raste. Vzroki za to so predvsem sedeči način življenja, nezdrave navade, premalo gibanja. Ogromen vpliv na zdravje otrok imajo tudi starši. Otroška debelost predstavlja danes, in bo tudi v prihodnje, velik izziv pri zdravstvenih obravnavah otrok.
Ključne besede: prekomerna prehranjenost, otroška debelost, nezdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 121
Celotno besedilo (918,36 KB) |
8. Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikovŠpela Kresnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo.
Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo.
Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje.
Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. |
10. Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehranoSašo Adamović, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Prekinitveni post je prehranjevalni vzorec rednih dnevnih obdobij omejenega vnosa energije, ki mu sledijo obdobja neomejenega vnosa energije. Ta vrsta prehrane je postala priljubljena kot alternativna strategija hujšanja za redukcijsko prehrano (vsakodnevno omejevanje energije). Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv prekinitvenega posta v primerjavi z redukcijsko prehrano na zdravje pri ljudeh.
Metode: V zaključnem delu so uporabljene deskriptivna metoda dela, metoda kompilacije in komparativna metoda. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA-metodologije. Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PubMed, EBSCOhost(Medline), Academic search complete, ScienceDirect in COBISS+) s pomočjo vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih meril, na temelju zastavljenega raziskovalnega vprašanja in ključnih besed.
Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da je prekinitveni post (energijska omejitev vsaj 1 dan/teden, s podobno povprečno energijsko omejitvijo za vsako skupino) dosegel izgubo telesne mase, sestave telesa in spremembe kardio-metaboličnih dejavnikov tveganja, podobno kot pri redukcijski prehrani (neprekinjeni energijski omejitvi).
Razprava in sklep: Zaradi podobne izgube telesne mase v večini študij se zdi, da je količina izgube telesne mase in ne prehranjevalni režim najpomembnejši dejavnik sprememb. Vendar naš pregled poudarja pomanjkanje standardizacije terminologije za opis različnih režimov prekinitvenega posta, majhno število raziskav in pomanjkanje dolgoročnih raziskav.
Ključne besede: zdravje, debelost, energijska omejitev
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 767; Prenosov: 88
Celotno besedilo (638,11 KB) |
