| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji
Žan Tanacek, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Ekstremna debelost je bolezensko stanje, ki ogroža človekovo življenje, s tem pa tudi kakovost življenja in način normalnega funkcioniranja. Kaže se kot prekomerno kopičenje maščobe na telesu. V kolikor se takšno stanje ne obravnava, lahko pride do smrti. Bariatrična operacija je »novodobna« rešitev, s pomočjo katere lahko ljudem, ki imajo takšne težave, izboljšamo življenje. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji. Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: S pomočjo bariatrične operacije se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja pri večini ljudi, ki so se za ta operativni poseg odločili. Stanje zdravstvene pogojene kakovosti življenja se je izboljšalo na večih področjih, in sicer: delovanje endokrinega sistema, fizična aktivnost in gibljivost, prehrambeni režim, spanje, zmanjšala se je stopnja strahu in prisotnosti depresije. Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki je prestal operativni poseg, izboljšano zdravstveno pogojeno kakovost življenja. Sprememba njegovih navad že pred samim posegom prispeva k dolgoročnemu uspehu po bariatrični operaciji. Na tematiko izboljšanja zdravstveno pogojene kakovosti življenja po bariatrični operaciji bi bilo smiselno narediti več raziskav tudi v slovenskem okolju, saj bi na podlagi tega ozaveščali ljudi o načinih izboljšanja kakovosti življenja po prestanem kirurškem posegu.
Ključne besede: kvaliteta življenja, novodobna rešitev, pregled literature, debelost, kvaliteta življenja po operativnem posegu
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji
David Rihtarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Ključne besede: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 374; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Vloga bioloških označevalcev debelosti pri otrocih in mladostnikih
Martina Medved, Laura Ojsteršek, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: otrok, debelost, leptin, grelin, adiponektin, indeks telesne mase
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Športna dejavnost in telesna teža učencev v Prekmurju
Sonja Zver, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Ključne besede: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 598; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 1038; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Ključne besede: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 547; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Uspešnost zdravstveno vzgojne delavnice »Zdravo hujšanje«
Nataša Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Čezmerna hranjenost in debelost pridobivata epidemiološko razsežnost. Zaradi porasta deleža čezmerno hranjenih in debelih ljudi želita Evropa in nacionalna politika s svojimi preventivnimi pristopi zmanjšati delež ljudi s tovrstno problematiko. V ta namen je v Sloveniji izoblikovan nacionalni program za hujšanje, ki se izvaja na primarni ravni. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti uspešnost delavnice »Zdravo hujšanje« in dejavnike za uspeh ter neuspeh po zdravstveno vzgojni delavnici. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu magistrskega dela pa smo uporabili kvantitativni in kvalitativni pristop raziskovanja. Raziskava je potekala v Centru za krepitev zdravja Celje. Za analizo podatkov smo uporabili računalniški program Microsoftov Excel z vrtilno tabelo, SPPS in sistematično metodo za analizo kvalitativnih podatkov. Rezultati: Zdravstveno vzgojna delavnica je uspešna, saj je bilo le 14 % udeležencev neuspešnih na vseh področjih spreminjanja življenjskega sloga. Na uspeh udeležencev zdravstveno vzgojne delavnice ne vplivata starost in izobrazba, saj v analizi nismo zaznali, da bi obstajale statistično pomembne razlike (p > 0,05). Ugotovili pa smo, da je padec motivacije glavni vzrok za ponovni porast telesne mase po končani zdravstveno vzgojni delavnici. Sklep: Ugotavljamo, da je v obravnavi udeležencev v procesu hujšanja pomemben timski pristop. Posamezniki po zdravstveno vzgojni delavnici zdravo hujšanje izgubijo motivacijo, zato priporočamo, da se v proces hujšanja vključujejo tudi bližnji.
Ključne besede: zdravje, javno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, Center za krepitev zdravja, kronično nenalezljive bolezni, debelost, hujšanje
Objavljeno: 18.10.2017; Ogledov: 1355; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 630; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok
Barbara Kirbiš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok smo na teoretičnem nivoju želeli ugotoviti, kako s preventivnimi gibalnimi dejavnostmi preprečimo prekomerno telesno težo in debelost pri predšolskih otrocih. S pomočjo deskriptivne metode dela smo pojasnili splošne značilnosti gibalnega razvoja, opredelili motorične sposobnosti in faze gibalnega razvoja ter večjo pozornost namenili pomenu gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Našteli smo vzroke in posledice prekomerne telesne teže in debelosti otrok, katere povzročajo različne bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter in ledvic). S komparativno metodo dela smo primerjali odstotek stanja prehranjenosti po svetu in v Sloveniji ter pregledali stanje prehranjenosti glede na indeks telesne mase. V Sloveniji in po svetu sta prekomerna telesna teža in debelost otrok izredno razširjeni ter v velikem porastu. Leta 2012 je tako bilo v Sloveniji 27,10 % čezmerno težkih dečkov, od tega 7,30 % debelih, in 23,70 % čezmerno težkih deklic, od tega 6,50 % debelih. V skladu z namenom naše naloge smo prišli do zaključka, da vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna dejavnost preventivno vpliva na debelost in prekomerno telesno težo otrok.
Ključne besede: Debelost, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, zmerna intenzivna gibalna dejavnost, preventiva.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 962; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (703,47 KB)

10.
MOBILNA APLIKACIJA ZA VZPODBUDO FIZIČNE AKTIVNOSTI PRI OTROCIH
Martin Fras, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo pripravili aplikacijo, ki služi kot pomoč in vzpodbuda pri opravljanju športnih ter fizičnih aktivnosti. Zaradi zaskrbljujočih podatkov o preveliki telesni teži otrok v Sloveniji, je namen aplikacije vzpodbuditi otroke k večji fizični aktivnosti. Oblikovana je tako, da pri uporabniku razvija navado lastne aktivnosti, tako, da bi otroci ostali fizično aktivni tudi, ko aplikacije ne bodo več uporabljali. To bi v splošnem izboljšalo njihovo zdravje in počutje, hkrati pa se zmanjša število otrok s preveliko telesno težo. Treningi, ki jih ponuja aplikacija, so z vidika varnosti, efektivnosti in primernosti prilagojeni otrokom.
Ključne besede: Motivacija otrok, fizična aktivnost, otroška debelost
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 501; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici