1. |
2. Obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstvaŽan Flakus, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Debelost je bolezensko stanje, prisotno po celem svetu, ki ga človeštvo pozna že mnogo let. Na žalost je moderni nezdravi življenjski stil privedel do ogromnega porasta otrok s povišano telesno maso/debelostjo. Debelost vpliva na otroka fizično, psihološko ter socialno.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect ter dodatno pregledali Google učenjak z iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Naredili smo kritično oceno člankov in tematsko analizo.
Rezultat: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Kot glavno kategorijo smo izpostavili obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva ter podkategoriji preventivna obravnava debelosti pri otrocih in kurativna obravnava debelosti pri otrocih.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imamo v primarnem zdravstvenem varstvu ogromno preventivnih pregledov ter metod za preprečevanje debelosti. Prav tako imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, ki jih nudimo otrokom in staršem, vendar kljub temu število prekomerno prehranjenih/debelih otrok raste. Vzroki za to so predvsem sedeči način življenja, nezdrave navade, premalo gibanja. Ogromen vpliv na zdravje otrok imajo tudi starši. Otroška debelost predstavlja danes, in bo tudi v prihodnje, velik izziv pri zdravstvenih obravnavah otrok.
Ključne besede: prekomerna prehranjenost, otroška debelost, nezdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (918,36 KB) |
3. Vpliv prenajedanja na kakovost življenja mladostnikovŠpela Kresnik, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Za motnjo prenajedanja so značilne ponavljajoče epizode prehranjevanja, ki so strnjene v obdobje dveh ur. Ob daljšem trajanju se lahko začnejo kazati motnje na psihiatričnem, zdravstvenem in vedenjskem področju. Navedeni dejavniki še posebej vplivajo na kakovost življenja mladostnikov, saj ti različno sprejemajo sebe in okolico, v kateri živijo.
Metode: Postavili smo PIO vprašanje, na katerega smo tudi odgovorili. Vire smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar in Cochrane Library. Pri izboru člankov smo uporabili PRISMA flow diagram. Karakteristike vključenih raziskav smo predstavili v tabeli, prav tako smo jih kritično ocenili in sintetizirali dokaze.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima veliko mladostnikov slabšo kakovost življenja od pričakovane, in sicer zaradi socialnih težav, nizke samopodobe, oslabljene mobilnosti, zdravstvenih zapletov ter psihiatričnih, vedenjskih, razpoloženjskih in tesnobnih motenj. V raziskavah smo zasledili, da imajo določeni težave tudi s perfekcionizmom, pretiranim nadzorom nad svojim telesom in nestrpnostjo. Velik del mladostnikov ima težave tudi z debelostjo.
Razprava in sklep: Ugotovitve kažejo, da ima prenajedanje mnoge slabosti, ki se pri mladostnikih kažejo na psihičnem, fizičnem, socialnem in duševnem področju. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se težave s starostjo stopnjujejo, kar lahko prinese več negativnih posledic na njihovo kasnejše življenje.
Ključne besede: motnja, prehranjevanje, hrana, debelost
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 354; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. |
5. Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehranoSašo Adamović, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Prekinitveni post je prehranjevalni vzorec rednih dnevnih obdobij omejenega vnosa energije, ki mu sledijo obdobja neomejenega vnosa energije. Ta vrsta prehrane je postala priljubljena kot alternativna strategija hujšanja za redukcijsko prehrano (vsakodnevno omejevanje energije). Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv prekinitvenega posta v primerjavi z redukcijsko prehrano na zdravje pri ljudeh.
Metode: V zaključnem delu so uporabljene deskriptivna metoda dela, metoda kompilacije in komparativna metoda. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA-metodologije. Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PubMed, EBSCOhost(Medline), Academic search complete, ScienceDirect in COBISS+) s pomočjo vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih meril, na temelju zastavljenega raziskovalnega vprašanja in ključnih besed.
Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da je prekinitveni post (energijska omejitev vsaj 1 dan/teden, s podobno povprečno energijsko omejitvijo za vsako skupino) dosegel izgubo telesne mase, sestave telesa in spremembe kardio-metaboličnih dejavnikov tveganja, podobno kot pri redukcijski prehrani (neprekinjeni energijski omejitvi).
Razprava in sklep: Zaradi podobne izgube telesne mase v večini študij se zdi, da je količina izgube telesne mase in ne prehranjevalni režim najpomembnejši dejavnik sprememb. Vendar naš pregled poudarja pomanjkanje standardizacije terminologije za opis različnih režimov prekinitvenega posta, majhno število raziskav in pomanjkanje dolgoročnih raziskav.
Ključne besede: zdravje, debelost, energijska omejitev
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 394; Prenosov: 63
Celotno besedilo (638,11 KB) |
6. |
7. Metode hujšanja pri ljudeh s prekomerno telesno težo in debelostjoTjaša Hari, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V Sloveniji in tudi drugod po svetu sta debelost in prekomerna telesna teža med populacijo še vedno v porastu, in da bi pomagali k razkritju vzrokov za to, smo v diplomskem delu raziskali učinkovitost posameznih shujševalnih metod.
Raziskovalne metode: Pri izdelavi teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. V delu diplomskega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med udeležence delavnice zdravega hujšanja v treh zdravstvenih domovih v Pomurju.
Rezultati: V naši raziskavi smo ugotovili, da anketiranci že poznajo nekatere metode hujšanja in so se jih tudi že predhodno posluževali. Izkušnje med posameznimi shujševalnimi metodami pa so si med seboj različne. Večina anketirancev je mnenja, da je najprimernejša in najučinkovitejša metoda hujšanja in tudi vzdrževanja zmanjšane telesne teže kombinacija upoštevanja priporočil zdravega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti.
Razprava in sklep: Idealne shujševalne metode, ki bi bila za vse enako učinkovita ni. Vsaka shujševalna metoda ima svoje zahteve in posebnosti. Prav tako smo si ljudje med seboj različni. Omeniti pa moramo, da so smernice zdrave prehrane in priporočene telesne aktivnosti potrjene kot zdrava metoda hujšanja, medtem ko shujševalne diete običajno niso.
Ključne besede: shujševalne diete, debelost, medicinska sestra, delavnica zdravega hujšanja CINDI
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 585; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. Zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operacijiŽan Tanacek, 2021, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Ekstremna debelost je bolezensko stanje, ki ogroža človekovo življenje, s tem pa tudi kakovost življenja in način normalnega funkcioniranja. Kaže se kot prekomerno kopičenje maščobe na telesu. V kolikor se takšno stanje ne obravnava, lahko pride do smrti. Bariatrična operacija je »novodobna« rešitev, s pomočjo katere lahko ljudem, ki imajo takšne težave, izboljšamo življenje. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja po bariatrični operaciji.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali.
Rezultati: S pomočjo bariatrične operacije se je izboljšala zdravstveno pogojena kakovost življenja pri večini ljudi, ki so se za ta operativni poseg odločili. Stanje zdravstvene pogojene kakovosti življenja se je izboljšalo na večih področjih, in sicer: delovanje endokrinega sistema, fizična aktivnost in gibljivost, prehrambeni režim, spanje, zmanjšala se je stopnja strahu in prisotnosti depresije.
Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da ima pacient, ki je prestal operativni poseg, izboljšano zdravstveno pogojeno kakovost življenja. Sprememba njegovih navad že pred samim posegom prispeva k dolgoročnemu uspehu po bariatrični operaciji. Na tematiko izboljšanja zdravstveno pogojene kakovosti življenja po bariatrični operaciji bi bilo smiselno narediti več raziskav tudi v slovenskem okolju, saj bi na podlagi tega ozaveščali ljudi o načinih izboljšanja kakovosti življenja po prestanem kirurškem posegu.
Ključne besede: kvaliteta življenja, novodobna rešitev, pregled literature, debelost, kvaliteta življenja po operativnem posegu
Objavljeno v DKUM: 20.05.2021; Ogledov: 720; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,11 MB) |
9. Odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v SlovenijiDavid Rihtarič, 2019, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo smo preučili odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo ter debelostjo med mladimi v Sloveniji. V okviru teoretičnega dela naloge smo predstavili izsledke domačih in tujih avtorjev, ki opredeljujejo odnos med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo. Analiza empiričnega dela magistrske naloge je temeljila na sekundarni analizi podatkov reprezentativnega vzorca mladih v Sloveniji v starostni skupini 16−27 let. Za merjenje socioekonomskega statusa smo izbrali različne kazalnike, kot so izobrazba staršev, ki smo jo nadalje ločili na izobrazbo očeta in izobrazbo matere, osebni dohodek mladostnika ter samoocenjeni materialni položaj družine. Prav tako smo preučili, kateri dejavniki povečujejo oz. zmanjšujejo verjetnost za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da združena starševska izobrazba ne zmanjšuje verjetnosti za prekomerno telesno težo in debelost, na drugi strani pa sta tako višja materina kot očetova izobrazba povezana z nižjimi obeti za prekomerno telesno težo in debelost. Nadalje se je izkazalo, da višji dohodek mladostnika povečuje verjetnost za prekomerno telesno težo in da višji samoocenjeni materialni položaj družine ni povezan z nižjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost. Ugotovili smo tudi, da
pogostejše uživanje sadja in zelenjave ter pogostejša telesna dejavnost ne znižujeta verjetnosti za prekomerno telesno težo. Prav tako smo ugotovili, da je pogostejše uživanje alkohola povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost, kajenje cigaret pa ne. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše gledanje televizije povezano z višjo verjetnostjo za prekomerno telesno težo in debelost med mladimi. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da noben izmed preučenih dejavnikov ni mediator (pojasnjevalec) odnosa med socioekonomskim statusom in prekomerno telesno težo in debelostjo med mladimi v Sloveniji.
Ključne besede: socioekonomski status, prekomerna telesna teža, debelost, mladi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1023; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. |
