| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spectral domain optical coherence tomography for detecting glaucoma
Dejan Vrzel, Tomaž Gračner, 2014, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: spectral domain optična koherentna tomografija, debelina plasti mrežničnih živčnih vlaken, debelina makule mrežnice, odkrivanje glavkoma
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (456,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Razvoj optičnega merilnega sistema za merjenje debelin odkovkov na kontrolni liniji : magistrsko delo
Peter Brglez, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je nastalo v sodelovanju s podjetjem Unior d.d. iz Zreč. Izhaja iz problema prehitre obrabe merilnega sistema, ki se uporablja za merjenje debelin ohišij na kontrolni liniji B1. Prekratek čas do uničenja merilnega sistema potegne za sabo stroške, ki pa niso samo stroški menjave merilnikov, temveč tudi stroški reklamacij, transporta in lažnega izmeta. Zato so me prosili, da raziščem alternativne možnosti, ki bi lahko zamenjale obstoječi način merjenja z brezkontaktnim. Tako magistrsko delo zajema raziskavo možnih brezkontaktnih načinov merjena debelin, zoženje njihovega izbora in testiranje merilnikov, ki delujejo na izbranih principih. Po opravljenem testiranju se izkaže, da nobeden od izposojenih merilnikov za dan problem ni primeren. Zato predlagam, da se ob nadaljevanju razvoja preizkusi več vrst merilnikov, ki za merjenje uporabljajo izbrane principe ob upoštevanih omejitvah in robnih pogojih, ugotovljenih skozi izdelavo tega dela.
Ključne besede: Unior, odkovek, debelina, kontrolna linija, merilni sistem, brezkontaktno merjenje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

3.
Subklinična ateroskleroza pri bolnikih z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze – pomen klasičnih dejavnikov tveganja, vnetja in genetskih polimorfizmov
Tomaž Omerzu, 2021, doktorska disertacija

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična in vnetna bolezen osrednjega živčevja. Vnetje je prisotno v vseh stopnjah multiple skleroze in lahko povzroči dovzetnost za razvoj subklinične ateroskleroze. Ateroskleroza je zapleten proces z etiologijo, ki zajema več dejavnikov in vključuje vnetne, fibroproliferativne in angiogene odzive. Gre za kronični vnetni proces arterijske (žilne) stene in debelina karotidne intimne medije (IMT) velja za njen zgodnji označevalec. Namen te študije je bil primerjati subklinično aterosklerozo, vlogo vnetnih citokinov in pomen genetskih polimorfizmov med skupino bolnikov z recidivno-remitentno multiplo sklerozo (RR MS) in skupino zdravih posameznikov, ki so primerljivimi po starosti in spolu.
Ključne besede: multipla skleroza, ateroskleroza, debelina karotidne intime medije, cistatin C, intelevkin 6, genetski polimorfizmi
Objavljeno v DKUM: 31.01.2022; Ogledov: 1065; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

4.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Ključne besede: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Objavljeno v DKUM: 17.08.2017; Ogledov: 2200; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1014,28 KB)

5.
Vpliv operacije katarakte na debelino mrežnice
Katarina Petelin, Nina Košič Knez, Dušica Pahor, 2010, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: operacija katarakte, optična koherentna tomografija (OCT), debelina mrežnice, volumen mrežnice, RNFL
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1801; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

6.
7.
Modeliranje procesa frezanja več-slojnih kovinskih materialov
Antonio Radić, 2015, magistrsko delo

Opis: Laser Engineered Net Shaping (LENS) je sodobna dodajalna tehnologija nanašanja kovinskih materialov, pri kateri nastajajo več-slojni materiali. Pri obdelavi več-slojnih kovinskih materialov s frezanjem nastopajo težko določljive rezalne sile zaradi variabilne trdote materiala. Metoda nevronskih mrež je uporabljena za modeliranje povprečne rezalne sile, ki nastopa pri obdelavi več-slojnega kovinskega materiala. Z uporabo enakega orodja je modeliran časovni potek sil. Uporabljene nevronske mreže napovejo rezalne sile z napako manjšo od 0,1%. V drugem delu naloge so opisane meritve debeline navarjenega sloja več-slojnega kovinskega materiala. Za to nalogo je izdelan uporabniški vmesnik, ki avtomatsko meri debelino navarjenega sloja z izbiro mikroskopske metalografske fotografije vzorca več-slojnega kovinskega materiala iz vgrajene baze fotografij.
Ključne besede: frezanje, več-slojni kovinski materiali, modeliranje rezalne sile, nevronske mreže, merjenje, debelina sloja
Objavljeno v DKUM: 28.05.2015; Ogledov: 2020; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

8.
DEBELINA IN DOLŽINA VLAKEN OVČJEGA RUNA OPLEMENJENE JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME OVAC NA RAZLIČNIH MESTIH TELESA PRI RAZLIČNI STAROSTI
Gašper Sevčnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je spoznati karakteristike runa oplemenjene jezersko-solčavske pasme ovac, ki je v Sloveniji najštevilčnejša in katere runo še ni dodobra raziskano. Predstavljeni so rezultati analiz runa, odvzetih na različnih mestih telesa in pri različni starosti ovac. Merili smo dolžino in debelino volnenih vlaken. Dolžina vlaken je nihala v razponu med 21 mm in 299 mm, debelina pa med 24,5 µm in 65,3 µm. Najdaljša vlakna so na plečetu (187,3 mm ± 32,8 mm), najkrajša pa na trebuhu (76,7 mm ± 29,6 mm). Tanka in sorazmerno dolga so na vratu (38,7 µm ± 5,8 µm), zato je tam runo boljše kvalitete za potrebe predelave. Ugotovili smo, da so vlakna pri starejših ovcah krajša kot pri mlajših, kar pomeni, da s starostjo ovac vlakna počasneje rastejo. Runo je postalo bolj grobo zaradi križanja oplemenjene jezersko-solčavske pasme z romanovsko.
Ključne besede: debelina in dolžina vlaken, runo, oplemenjena jezersko-solčavska pasma, starost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1905; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (887,39 KB)

9.
EKONOMSKA DEBELINA ZUNANJEGA OVOJA STAVB
Martina Šafarič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane različne vrste in lastnosti toplotno izolacijskih materialov, ki so razdeljeni na klasične in alternativne. Osredotočili smo se na pojem stavbe in preučili, kaj vse vpliva na bivalno udobje v stavbi in na samo konstrukcijo. V primeru, da fasadno izolacijo naredimo nenatančno in nismo pozorni na toplotne mostove in kakovost gradbenih materialov, nas le to lahko s časoma privede do popravila in s tem do dodatnih stroškov ter do višanja porabe energije za ogrevanje prostorov. V diplomi je poudarek na investiciji fasadnega sistema in na razliki v porabljeni energiji za ogrevanje stanovanjskih prostorov pri neizolirani ali izolirani stavbi glede na povprečno velikost slovenskega stanovanja. Predstavljena je razlika v uporabi različnih energentov in čas v katerem se nam strošek izvedbe fasadne izolacije povrne, glede na različne energente in različne fasadne sisteme oz. njihove debeline. Glavno vodilo je veljavni standard PURES 10, ki zahteva, da je Umax manjši od 0,28 W/m2K. Zajeti so trije fasadni sistemi in sicer Demit original, Ursa prezračevana fasada z zaključnim slojem aluminija in Weber.therm fasadni sistem. Ugotovljeno je bilo, da klasični Demit fasadni sistem najprej povrne izvedbene stroške glede na različne energente. Za prezračevalni fasadni sistem pa velja, da ga najbolj uporabljajmo za visoko gradnjo, kjer je potrebna dolgoročnost zunanjega izgleda, saj je nekoliko dražji. Pri Weber.therm sistemu, pa v kolikor pridobimo pri boljši izolativnosti fasadnih plošč in manjši debelini, je tak sistem veliko dražji, kar pomeni, da se nam enostavna vračilna doba konstantno viša kar pa pri drugih dveh sistemih ne velja.
Ključne besede: prenos toplote, racionalna raba energije, izolacijski materiali, ekonomska debelina izolacije, fasadni sistemi
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 1865; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

10.
RAZVOJ RAČUNSKEGA MODELA ZA IZRAČUN EKONOMSKE DEBELINE IZOLACIJ
Toni Senica, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene lastnosti izolacijskih materialov, izračuni toplotnih izgub v hiši,na kratko je opisan pravilnik o energetski učinkovitosti stavb PURES ter opis izračuna ekonomske debeline izolacije za stanovanjsko hišo. Na podlagi skupnih izgub stanovanjske hiše, ter potrebni količin drv za ogrevanje stanovanjske hiše je izdelana primerjava izolacij različnih debelin izmed katerih se na podlagi najkrajše vračilne dobe investicije v izolacijo izbere ekonomska debelino izolacije. V obravnavanem primeru je bila izolacija debeline 10 cm.
Ključne besede: ekonomska debelina izolacija stanovanjske hiše, transmisijski izračun, analiza stroškov
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 2137; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici