| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Ključne besede: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1099; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1014,28 KB)

2.
3.
Modeliranje procesa frezanja več-slojnih kovinskih materialov
Antonio Radić, 2015, magistrsko delo

Opis: Laser Engineered Net Shaping (LENS) je sodobna dodajalna tehnologija nanašanja kovinskih materialov, pri kateri nastajajo več-slojni materiali. Pri obdelavi več-slojnih kovinskih materialov s frezanjem nastopajo težko določljive rezalne sile zaradi variabilne trdote materiala. Metoda nevronskih mrež je uporabljena za modeliranje povprečne rezalne sile, ki nastopa pri obdelavi več-slojnega kovinskega materiala. Z uporabo enakega orodja je modeliran časovni potek sil. Uporabljene nevronske mreže napovejo rezalne sile z napako manjšo od 0,1%. V drugem delu naloge so opisane meritve debeline navarjenega sloja več-slojnega kovinskega materiala. Za to nalogo je izdelan uporabniški vmesnik, ki avtomatsko meri debelino navarjenega sloja z izbiro mikroskopske metalografske fotografije vzorca več-slojnega kovinskega materiala iz vgrajene baze fotografij.
Ključne besede: frezanje, več-slojni kovinski materiali, modeliranje rezalne sile, nevronske mreže, merjenje, debelina sloja
Objavljeno: 28.05.2015; Ogledov: 1032; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

4.
DEBELINA IN DOLŽINA VLAKEN OVČJEGA RUNA OPLEMENJENE JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME OVAC NA RAZLIČNIH MESTIH TELESA PRI RAZLIČNI STAROSTI
Gašper Sevčnikar, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je spoznati karakteristike runa oplemenjene jezersko-solčavske pasme ovac, ki je v Sloveniji najštevilčnejša in katere runo še ni dodobra raziskano. Predstavljeni so rezultati analiz runa, odvzetih na različnih mestih telesa in pri različni starosti ovac. Merili smo dolžino in debelino volnenih vlaken. Dolžina vlaken je nihala v razponu med 21 mm in 299 mm, debelina pa med 24,5 µm in 65,3 µm. Najdaljša vlakna so na plečetu (187,3 mm ± 32,8 mm), najkrajša pa na trebuhu (76,7 mm ± 29,6 mm). Tanka in sorazmerno dolga so na vratu (38,7 µm ± 5,8 µm), zato je tam runo boljše kvalitete za potrebe predelave. Ugotovili smo, da so vlakna pri starejših ovcah krajša kot pri mlajših, kar pomeni, da s starostjo ovac vlakna počasneje rastejo. Runo je postalo bolj grobo zaradi križanja oplemenjene jezersko-solčavske pasme z romanovsko.
Ključne besede: debelina in dolžina vlaken, runo, oplemenjena jezersko-solčavska pasma, starost
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 1020; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (887,39 KB)

5.
EKONOMSKA DEBELINA ZUNANJEGA OVOJA STAVB
Martina Šafarič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane različne vrste in lastnosti toplotno izolacijskih materialov, ki so razdeljeni na klasične in alternativne. Osredotočili smo se na pojem stavbe in preučili, kaj vse vpliva na bivalno udobje v stavbi in na samo konstrukcijo. V primeru, da fasadno izolacijo naredimo nenatančno in nismo pozorni na toplotne mostove in kakovost gradbenih materialov, nas le to lahko s časoma privede do popravila in s tem do dodatnih stroškov ter do višanja porabe energije za ogrevanje prostorov. V diplomi je poudarek na investiciji fasadnega sistema in na razliki v porabljeni energiji za ogrevanje stanovanjskih prostorov pri neizolirani ali izolirani stavbi glede na povprečno velikost slovenskega stanovanja. Predstavljena je razlika v uporabi različnih energentov in čas v katerem se nam strošek izvedbe fasadne izolacije povrne, glede na različne energente in različne fasadne sisteme oz. njihove debeline. Glavno vodilo je veljavni standard PURES 10, ki zahteva, da je Umax manjši od 0,28 W/m2K. Zajeti so trije fasadni sistemi in sicer Demit original, Ursa prezračevana fasada z zaključnim slojem aluminija in Weber.therm fasadni sistem. Ugotovljeno je bilo, da klasični Demit fasadni sistem najprej povrne izvedbene stroške glede na različne energente. Za prezračevalni fasadni sistem pa velja, da ga najbolj uporabljajmo za visoko gradnjo, kjer je potrebna dolgoročnost zunanjega izgleda, saj je nekoliko dražji. Pri Weber.therm sistemu, pa v kolikor pridobimo pri boljši izolativnosti fasadnih plošč in manjši debelini, je tak sistem veliko dražji, kar pomeni, da se nam enostavna vračilna doba konstantno viša kar pa pri drugih dveh sistemih ne velja.
Ključne besede: prenos toplote, racionalna raba energije, izolacijski materiali, ekonomska debelina izolacije, fasadni sistemi
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1224; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
RAZVOJ RAČUNSKEGA MODELA ZA IZRAČUN EKONOMSKE DEBELINE IZOLACIJ
Toni Senica, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene lastnosti izolacijskih materialov, izračuni toplotnih izgub v hiši,na kratko je opisan pravilnik o energetski učinkovitosti stavb PURES ter opis izračuna ekonomske debeline izolacije za stanovanjsko hišo. Na podlagi skupnih izgub stanovanjske hiše, ter potrebni količin drv za ogrevanje stanovanjske hiše je izdelana primerjava izolacij različnih debelin izmed katerih se na podlagi najkrajše vračilne dobe investicije v izolacijo izbere ekonomska debelino izolacije. V obravnavanem primeru je bila izolacija debeline 10 cm.
Ključne besede: ekonomska debelina izolacija stanovanjske hiše, transmisijski izračun, analiza stroškov
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1391; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
MODELIRANJE PRIRASTKA PLODOV SORTE 'GALA' PRI RAZLIČNIH OBREMENITVAH
Neža Vidmar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno modeliranje prirastka plodov sorte 'Gala'. Poskus je bil zasnovan v marcu 2011. Opravljen je bil v nasadih Sadjarskega centra Gačnik. V poskusu je bila obravnavana sorta 'Gala', klon 'Gala Schniga'. Sorta 'Gala' je bila cepljena na podlago M 9. Plodove smo merili skozi vegetativno obdobje vsakih 14 dni. Podatke o debelini plodu in številu dni po polnem cvetenju do obiranja smo vnesli v Excelovo preglednico, nato smo podatke logaritmirali. S pomočjo modelov smo izračunali teoretični prirastek na različno starem lesu in različnih obremenitvah ter ga s pomočjo programov Excel in SPSS primerjali z dejanskimi meritvami. Opravljena je bila regresijska analiza. Testirali smo testnost posameznih krivulj za nizko, srednjo in visoko obremenitev. S pomočjo T-testa smo preverili ujemanje podatkov meritev z modelnimi vrednostmi. Modeli v večini primerov precenjujejo dejanske meritve. Izmed vseh modelov je bil najzanesljivejši model Vsi plodovi pri nizki obremenitvi.
Ključne besede: plod / jabolk 'Gala' / obremenitev / debelina / krivulja
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1087; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (803,10 KB)

8.
Anatomija in fiziologija tropske vodne solate (Pistia stratiotes L.) v termalni vodi pri Čatežu
Natalija Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo s katero smo poskušali ugotoviti kako temperatura vode vpliva na razširjenost, velikost in optimalno fiziološko delovanje vodne solate (Pistia stratiotes L.). Raziskava je potekala ob termalni vodi pri Čatežu in v laboratoriju na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Na terenu smo popisovali pojavljanje vodne solate vzdolž temperaturnega gradienta. Proučili smo ali se rastline v različnih temperaturnih razmerah med seboj razlikujejo v anatomski zgradbi korenin in listov ter njihovi učinkovitosti fotosinteze pri različnih temperaturah okolja. Meritve smo izvajali v mesecu marcu in v juniju 2012. Za merjenje fluorescence smo uporabili napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), za določitev vrednosti SPAD pa smo uporabili SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Na terenu smo vzdolž temperaturnega gradienta določili 5 lokacij z večjimi temperaturnimi skoki, iz katerih smo nekaj svežih rastlin prenesli v laboratorij. V laboratoriju smo pripravili sveže mokre preparate. Iz vsake lokacije smo izbrali 10 listov 10 različnih rastlin in 5 korenin petih različnih rastlin in naredili prečne prereze, ki smo jih kasneje proučevali. Na makroskopskem nivoju smo rastlinam določili suho maso ločeno na biomaso listov in korenin, samim listom pa smo določili specifično listno površino (SLA). Z raziskavo smo potrdili dejstvo, da P. stratiotes L. najbolje uspeva v temperaturnem območju med 22 in 30 C, medtem, ko smo prišli do ugotovitev, da rast, razširjenost rastline poleg temperature pogojena tudi z drugimi dejavniki. Na naše rezultate je močno vplivala prisotnost čistilne naprave v Topli strugi.
Ključne besede: temperaturni gradient, čas adaptacije, SPAD, debelina listov, debelina korenin, vrednost SLA
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1611; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
POMEN GENSKIH POLIMORFIZMOV OKSIDACIJSKEGA STRESA PRI ATEROSKLEROZI VRATNIH ARTERIJ BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2
Marija Šantl Letonja, 2012, doktorska disertacija

Opis: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času. V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 4179; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

10.
RAVNINSKOST GRAFOV
Kristjan Fotivec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo merjenja ravninskosti grafov. Graf G je ravninski, če ga lahko narišemo v ravnini tako, da noben par povezav nima skupnega vozlišča, razen v vozlišču, ki je njuno skupno krajišče. Obravnavamo načine za določanje ravninskosti s pomočjo metode iskanja podgrafa, ki je subdivizija od K5 ali K3,3, določanja prekrižnega števila, debeline grafov in delitvenega števila pri določenih grafov. Grafa K5 in K3,3 nista ravninska grafa, torej če G vsebuje podgraf, ki je subdivizija od K5 ali K3,3, potem G ni ravninski. Debelina grafa G, t(G), je minimalno število ravninskih grafov iz katerih lahko sestavimo graf G. Torej t(G)=k pomeni, da je enak G=H1UH2U,...,Hk, kjer je Hi ravninski za vsaki i in graf G ne moremo razstaviti v k-1 ravninskih grafov. Na koncu diplomske naloge še predstavimo Heawood-ov problem dežel. Heawood je dokazal, da je vsak zemljevid 2-dežel lahko pobarvan z 12 barvami in obstaja zemljevid 2-dežel, ki potrebuje 12 barv.
Ključne besede: ravninskost grafov, subdivizija grafa, prekrižno število, debelina grafa, delitveno število, Heawood-ov problem dežel
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 1702; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici