| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DELOVNI ČAS NA PODROČJU ZDRAVSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sonja Ogriz, 2012, magistrsko delo

Opis: Zdravstvena dejavnost je lahko organizirana kot javna služba, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi v okviru Ministrstva za zdravje. Zaradi narave dejavnosti se javna služba v zdravstvu opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter je povezana z zagotavljanjem 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva in neprekinjene nujne medicinske pomoči. Vprašanje delovnega časa je predmet nacionalnega in mednarodnega urejanja, predvsem z vidika varovanja delavčevega zdravja in sposobnosti v njegovem celotnem aktivnem življenjskem obdobju. V nalogi sem predstavila ureditev delovnega časa v okviru aktov Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije ter ureditve v Republiki Sloveniji. Na državni ravni določajo pravice in obveznosti delavcev, zaposlenih na področju zdravstvene dejavnosti, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi. Za razmerje med Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o javnih uslužbencih ter področnima zakonoma (Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi) velja načelo lex specialis derogat legi generali, kar pri ureditvi delovnega časa na področju zdravstva pomeni, da se uporabljata področna zakona kot lex specialis. Poleg tega pa se v zdravstvu ureja delovni čas tudi s kolektivnimi pogodbami, in sicer s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike ter Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi. Ugotovila sem, da so akti, ki opredeljujejo delovni čas v zdravstvu, usklajeni z mednarodnimi univerzalnimi in regionalnimi akti ter, da bi z drugačno organizacijo delovnega časa v zdravstvu lahko zmanjšali število nadur in ur dežurstev. V nalogi predstavljam oblike delovnega časa, ki so ali bi lahko bile značilne za zdravstvo. To so polni delovni čas, izmensko delo, krajši delovni čas, dopolnilno delo, neenakomerno razporejeni in začasno prerazporejeni delovni čas, dežurstvo ter nadurno delo.
Ključne besede: delovni čas, neprekinjeno zdravstveno varstvo, dežurstvo, nadurno delo, presežki delovnih ur
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3973; Prenosov: 919
.pdf Celotno besedilo (964,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici