| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Različni načini oskrbe vinogradnih tal in njihov vpliv na fizikalne in biološke lastnosti tal
Marko Breznik, 2020, magistrsko delo

Opis: V letih 2014, 2015 in 2016 smo proučevali vpliv različnih načinov oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo in plitva obdelava tal v primerjavi s kontrolo − travnik) na maso in število deževnikov (m2) in njihovo razporeditev glede na globino tal. V vseh terminih vzorčenja je bilo najmanjše število in masa deževnikov v herbicidnem pasu, največje pa v večini terminov v ozelenjenih in s slamo zastrtih tleh, razen v prvem letu poskusa (9. 8. in 13. 10. 2014), ko je bilo največje število deževnikov pri uporabi herbicida po celotnem medvrstnem prostoru (268/m2, 218/m2) in pri vzorčenju 13. 6. 2015, ko je bila v tem obravnavanju tudi največja masa. Pri uporabi herbicida po celotni površini in pri plitvi obdelavi tal smo ugotovili trend zmanjševanja števila in mase deževnikov, kar kaže na poslabšanje razmer v tleh zaradi manjše količine odmrlih rastlinskih ostankov, ki predstavljajo glavno hrano za deževnike. Najvišja temperatura (v poletnih terminih vzorčenja > 25°C) in najmanjša vsebnost vode (od 8,9 % do 11 %), v zgornjem horizontu tal (0–15 cm) je bila pri plitvi obdelavi tal ter herbicidu po celotni površini in v vrsti, zaradi večje izpostavljenosti tal sončnemu sevanju. Najnižjo temperaturo tal v poletnem obdobju (med 14,5 °C in 20,4 °C) in največjo vsebnost vode (14,1 %) pa smo izmerili pri zastirki.
Ključne besede: oskrba vinogradnih tal, deževniki, temperatura tal, vsebnost vode v tleh
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 283; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 647; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (896,23 KB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OSKRBE VINOGRADNIH TAL NA POPULACIJO DEŽEVNIKOV
Marko Breznik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni načini oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo, plitva obdelava tal v primerjavi s travnikom) vplivajo na število in maso deževnikov v različnih horizontih tal (od 0 do 15, 15 do 30, 30 do 45 in 45 do 60 cm). Deževnike smo tudi vizualno razvrstili glede na velikost (mali, srednji, veliki). Poskus je bil izveden v letu 2014 in 2015 v vinogradu v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice (vinogradništvo Breznik, Komarnica v Občini Cerkvenjak) v štirih ponovitvah. Najmanjše število in masa deževnikov je bila v herbicidnem pasu v vseh terminih vzorčenja. V prvem terminu (22. 5. 2014) je bilo največje število deževnikov v ozelenjenih tleh (225/m2), v drugem (13. 10. 2014) in tretjem (9. 8. 2014) terminu pa v obravnavanju herbicid (268/m2) oziroma (218/m2). V vseh terminih v letu 2014 je bila največja masa deževnikov v ozelenjenih tleh. V letu 2015 je bilo pri spomladanskem vzorčenju (13. 6. 2015) največ deževnikov na travniku (kontrola), največja masa deževnikov pa pri uporabi herbicida po celotni površini. Najmanjše število deževnikov v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine je bilo v herbicidnem pasu (73/m2), največ pa na travniku izven vinograda (192/m2). Najnižjo temperaturo tal v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine smo je bila pri zastirki iz slame (15,3 °C). Najvišja temperatura je bila so bile v plitvo obdelanih tleh (25,5 °C) in pri uporabi herbicida v vrsti (24,0 °C) ter po celotni površini (24,3 °C).
Ključne besede: vinograd, oskrba tal, deževniki, temperatura tal
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1450; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
PRIMERJAVA POPULACIJE DEŽEVNIKOV V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Andreja Brezovnik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kako različni pridelovalni sistemi (biološko dinamični, ekološki, integrirani in konvencionalni) ter kontrolno obravnavanje vplivajo na populacijo deževnikov v tleh po spravilu oljnih buč in soje. Meritve smo opravili v mesecu oktobru 2014 na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Univerze v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Za vzorčenja deževnikov smo uporabili gorčično ekstrakcijo, sestavljeno iz 1/3 zmlete bele gorjušice in 2/3 vode in tehniko ročnega zbiranja. Parametri meritve so bili število, velikost in skupna masa deževnikov v tleh. Glede na pridelovalni sistem je bilo največje skupno število deževnikov na 0,25 m2 v biološko dinamičnem (16,1) in ekološkem (15,5) pridelovalnem sistemu v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (6,3). Skupna masa deževnikov v g na 0,25 m2 je bila največja v ekološkem (18,9) in biološko dinamičnem (18,3) pridelovalnem sistemu. Skupno število deževnikov glede na pridelovalni sistem, preračunano na ha, je bilo največje v biološko dinamičnem (642.600), po spravilu oljnih buč prav tako v biološko dinamičnem (561.200) in po spravilu soje v ekološkem (820.000) pridelovalnem sistemu. Skupna masa preračuna v kg na ha, je bila glede na pridelovalni sistem največja v ekološkem (757), po spravilu oljnih buč v biološko dinamičnem (590) in po spravilu soje (995) v ekološkem pridelovalnem sistemu.
Ključne besede: deževniki, pridelovalni sistemi, masa, število, soja, oljne buče
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (539,60 KB)

5.
6.
POPULACIJA DEŽEVNIKOV PO SPRAVILU POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Boris Fric, 2014, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v okviru trajnostnega poskusa s štirimi pridelovalnimi sistemi (biodinamicni, ekološki, integrirani, konvencionalni) in kontrolnim obravnavanjem oktobra 2010 izvedli raziskavo, v kateri smo vrednotili število in maso deževnikov po spravilu pšenice, pire in oljnih buc. Poljšcina je imela statisticno znacilen vpliv na male in velike deževnike, skupno število in maso deževnikov, pridelovalni sistem pa je statisticno znacilno vplival le na male deževnike. Najvec deževnikov je bilo na oljnih bucah (15,3), med piro (8,4) in pšenico (8,0 na 0,25 m2) pa ni bilo statisticno znacilne razlike. Pri biodinamicnem pridelovalnem sistemu je bila masa deževnikov 11,7 g, pri konvencionalnem pa 6,3 na 0,25 m2. Skupno število deževnikov je bilo pri ekološki pridelavi 13,8, pri biodinamicni 10,9 in pri konvencionalni pridelavi 8,4 deževnikov na 0,25 m2. Tako lahko zakljucimo, da so zaznani trendi vecje mase in števila deževnikov na manj intenzivnih pridelovalnih sistemih (biodinamicni, ekološki).
Ključne besede: poljščine, deževniki, pridelovalni sistemi
Objavljeno: 01.09.2014; Ogledov: 982; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (217,54 KB)

7.
Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na maso in število deževnikov
Miha Prašnički, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni pridelovalni sistemi (kontrola, ekološko, integrirano, biodinamično in konvencionalno) vlivajo na maso in število deževnikov v tleh, po spravilu zelja, pšenice in buč. Meritve smo opravili oktobra leta 2009 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) v Pivoli. Pri meritvah smo uporabili zmes 1/3 bele gorjušice in 2/3 vode, ki ni škodljiva za deževnike in jih draži k premikanju. Deževnike smo razdelili v tri skupine (mali, srednji in veliki) in mokre stehtali. Povprečna populacija deževnikov je bila pri biodinamičnem (24,00 /0,25 m2) in ekološkem (22,41 /0,25 m2) pridelovalnem sistemu večja kot pri kontroli, konvencionalnem in integriranem sistemu. Prav tako je bila skupna povprečna masa deževnikov največja pri ekološkem (23,41 g/0,25 m2) in biodinamičnem (19,05 g/0,25 m2) pridelovalnem sistemu. Največja povprečna masa (1.073 kg/ha) in populacija (878.000 /ha) deževnikov je bila po bučah.
Ključne besede: deževniki/bela gorjušica/pridelovalni sistemi/masa/število
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2260; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (205,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici