Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1930; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Kadar se odločamo za vstop na tuji trg, se moramo podrobno seznaniti z značilnostmi tujega poslovnega okolja in morebitnimi tveganji. Za uspešen prodor na tuji trg moramo proučiti in razumeti dejavnike makrookolja tujega trga. Poznamo več metod in vrst analiziranja poslovnega okolja tuje države, ena od njih je tudi PEST analiza, ki je najpogosteje uporabljena. V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in deželna tveganja Belorusije in Kazahstana. V prvem delu diplomskega projekta smo teoretično opredelili mednarodno okolje, poslovno okolje podjetja ter njegove dejavnike, PEST analizo ter deželna tveganja. V drugem delu smo se poglobili v specifično analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj Belorusije in Kazahstana. V zadnjem delu diplomskega projekta smo opravili primerjalno analizo dejavnikov poslovnega okolja in deželnih tveganj obeh držav. Skozi analizo smo s sekundarnimi podatki preverjali ali je kazahstanski trg zaradi razvitejšega poslovnega okolja za tuja podjeta privlačnejši kot beloruski trg in ali je kazahstanski trg zaradi nižjega deželnega tveganja za tuja podjetja privlačnejši kot beloruski trg.
Ključne besede: poslovno okolje, deželno tveganje, PEST-analiza, Belorusija, Kazahstan
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 1438; Prenosov: 138
Celotno besedilo (898,03 KB)

Opis: Poslovno okolje predstavlja sklop zunanjih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetij. Deželno tveganje pomeni oceno verjetnosti, da bo v prihodnosti prišlo do neželenih dogodkov na ravni države, ki bi negativno vplivali na poslovanje podjetij. Za kakovostno analizo poslovnega okolja je potrebno preučiti njegove različne dimenzije kot so politična, ekonomska, sociokulturna in tehnološka, katerih začetnice tvorijo ime t. i. PEST analize. Ta je najenostavnejša oblika preučevanja dimenzij poslovnega okolja, treba pa je povedati, da mnogi avtorji zagovarjajo tudi preučevanje drugih dimenzij kot npr. pravno in okoljevarstveno, kar gotovo pripelje do natančnejših rezultatov. Brazilija je imela v preteklih letih politično krizo, ki se je, vsaj tako kaže, končala letos z odstavitvijo predsednice Dilme Rousseff. Na njeno mesto je stopil dotedanji podpredsednik, Michel Temer, ki napoveduje mnoge reforme. Kitajska je po dolgoletni vladavini Komunistične partije glede na vse značilnosti politično relativno stabilna država, saj druge politične sile nimajo nikakršne realne moči. Obe državi sta v bližnji preteklosti uživali visoko gospodarsko rast, danes pa se soočata z izzivi padca rasti in stagnacije. Tako Brazilija kot tudi Kitajska nujno potrebujeta reforme. Prva v smeri modernizacije, druga pa bolj v smeri uvajanja mehanizmov tržne ekonomije. Obe sta v preteklih desetletjih močno zmanjšali stopnjo revščine – to zlasti velja za Kitajsko. V okviru sociokulturnega okolja sta si državi precej različni. Brazilija je nekdanja portugalska kolonija, ki je prava mešanica kultur, še posebej evropske in afriške, ki so jo s seboj prinesli afriški sužnji ter kulture domorodnih prebivalcev. Kitajska ni bila nikdar kolonizirana in ima večtisočletno kontinuiteto. Danes gre v njihovem primeru za edinstveno mešanico socialističnih in tradicionalnih kitajskih vrednot, po katerih se Kitajci ravnajo. V Braziliji se liberalizacija močno širi, prav tako se veliko vlaga v tehnično industrijo in inovacije. Kitajci ogromno vlagajo v tehnologijo, katere kvaliteta neprestano raste. Prav tako je Kitajska center inovacij, ki vključujejo vesoljsko tehnologijo, saj so leta 2013 uspešno pristali na Luni. Trenutno ima Brazilija zmerno deželno tveganje, ki ga najbolj ogroža visoka stopnja političnega tveganja. Kitajska ima po vseh indikatorjih trenutno nižje deželno tveganje, k čemur zlasti pripomore nizka stopnja ekonomskega tveganja.
Ključne besede: poslovno okolje, PEST analiza, deželno tveganje, Brazilija, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2018; Ogledov: 1800; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: V diplomskem projektu smo raziskovali poslovno okolje Francije. Danes je zaradi posledic globalizacije svet postal majhen, mednarodno poslovanje pa je za večino podjetij ključnega pomena. Pred vstopom na tuj trg se tako podjetja soočijo z vprašanjem, kateri trg izbrati, z namenom, da ne bi ogrozila svojega obstoja, temveč da bi bila uspešna. Na začetku smo se tako seznanili s pojmom in pomenom poznavanja poslovnega okolja tujega trga in njegovimi dimenzijami. Nato smo se seznanili s pojmom deželnega tveganja tujega trga ter kako ga lahko izmerimo. Pri meritvah je osrednja institucija, na katero smo se v diplomskem projektu oprli, mednarodna institucija Euromoney. V drugi polovici diplomskega projekta smo se osredotočili na analizo poslovnega okolja in deželnega tveganja Francije. Z analizo smo poskušali dokazati, da je Francija z vidikov političnega in ekonomskega okolja ter deželnega tveganja privlačen trg za mednarodno trgovanje in investiranje.
Ključne besede: Poslovno okolje, deželno tveganje, mednarodno poslovanje, Francija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1760; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1008,46 KB)

Opis: Slovenija se pri oceni deželnega tveganja uvršča v prvo trideseterico držav. Visoka ocena je odraz političnega, gospodarskega in socialnega stanja pri nas. Za dosego tako dobre ocene je morala Slovenija v procesu tranzicije sprejeti številne reforme. Po osamosvojitvi je morala izvozne trge bivše Jugoslavije nadomestiti z novimi trgi v EU, kar je bila verjetno njena najtežja naloga. Tako je tudi ohranila visoko raven zaposlenosti, saj vemo, da so se številne države med procesom tranzicije svojega gospodarstva ubadale s povišano stopnjo brezposelnosti. Ocena deželnega tveganja bi morala vplivati na tuje neposredne investicije v državi. Boljša kot je, večje možnosti bi morala imeti država pri privabljanju neposrednih investitorjev. Tu pa se Slovenija ne izkaže, saj je navkljub dobri oceni deželnega tveganja neto izvoznica neposrednih investicij. Takšno stanje je verjetno posledica prevelikega vmešavanja politike (države) v gospodarstvo, saj so v preteklosti interesi posameznikov večkrat prevladali nad interesi skupnosti. Prešibek pa je tudi program za privabljanje tujih investitorjev.
Ključne besede: Tveganje, deželno tveganje, slovensko gospodarstvo, tuje neposredne investicije
Objavljeno v DKUM: 02.07.2009; Ogledov: 3518; Prenosov: 324
Celotno besedilo (468,32 KB)