| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovna pogajanja v arabskih deželah
Katja Deželak, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje se sporazumevajo in hkrati usklajujejo mnenja. Prav tako, pa se vsakodnevno tudi pogajamo. Pri pogajanjih morata sodelovati dve ali več oseb, kateri želita pridobiti stvar, ki jo potrebujeta, po najnižji možni ceni. Pogajanja skozi leta postajajo vse bolj pomembna, zato jim podjetja pripisujejo vse večji pomen. V pogajanjih mora ena stran nekaj dati, da zato tudi nekaj dobi. Do pogajanj pride, ko ena stran ima nekaj, kar druga stran želi imeti. Potekajo zaradi različnih si ciljev in interesov obeh strani, katere pa morata predhodno opredeliti. Za uspešna pogajanja je potreben dober pogajalec, pri katerem so pomembna njegove izkušnje, osebnost, znanje in dobro razvite komunikacijske sposobnosti. Vpliv kulture na pogajanja je velik. Z poznavanjem kulture nasprotne strani, lahko pogajalec maksimalno izkoristi svoj položaj in naredi pogajanja uspešna. Na mednarodna pogajanja se je potrebno dobro pripraviti. Faza priprava na pogajanje je pomembna, saj v tej fazi pogajalec spozna kulturo nasprotne strani, njihove največkrat uporabljene strategije, njihovo nebesedno komunikacijo, ter ostale dejavnike, ki lahko vplivajo na rezultat pogajanj. Pogajalec, ki je dober v pogajanjih vedno izbere srednjo pot, kar pomeni, da ne poizkuša se pogajati, kot domačin, ampak s pomočjo opazovanja skuša razumeti, kako se pogajajo v deželi, kjer je doma nasprotna pogajalska stran. Neizkušen pogajalec lahko podjetju naredi veliko škode s svojim ne znanjem, ne poznavanjem kulture nasprotne strani in premalo pripravljenosti na pogajanja. V magistrskem delu so prikazane razlike med Arabskimi deželami, Slovenijo in ZDA kot pogajalci. Navedene so značilnosti in lastnosti, s katerimi se mora seznaniti mednarodni poslovnež, ki posluje z Arabskimi deželami. Opredelila sem tudi njihovo družbeno in kulturo okolje, vpliv Islama in podala nasvete, ki so pomembni, pri sklepanju posla z Arabskimi poslovneži.
Ključne besede: pogajanja, pogajalec, mednarodna pogajanja, Arabske deželE
Objavljeno: 19.03.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vina
Tina Krivec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vina. Internacionalizacijo lahko poimenujejo kot dinamičen in večdimenzionalen proces, preko katerega se podjetja vključujejo na mednarodne trge. V 21. stoletju podjetja ne morejo več razmišljati, ali vstopiti na tuji trg ali ne, saj je z vidika preživetja podjetja in njegovega dinamičnega razvoja to že nuja. Podjetja se pri mednarodnem poslovanju ne srečujejo z raznimi ovirami samo v začetnih fazah internacionalizacije, temveč tudi v vseh nadaljnjih stopnjah. Težave se pojavljajo predvsem zaradi pomanjkanja informacij pri ocenitvi in analizi novih trgov, močne tuje konkurence, kompleksne zakonske regulacije, nezadostnega števila ustreznih kadrov in zaradi neustreznega podpornega poslovnega okolja v Sloveniji. Ko se podjetje odloči za mednarodno poslovanje, je zelo pomembno, da dobro načrtuje svoje strategije internacionalizacije, predvsem, na kateri ciljni trg vstopiti, kateri način vstopa izbrati, kateri izdelek ponuditi na trgu in kdaj vstopi na novi izbrani trg. Tem izhodiščnim strateškim odločitvam sledi sistematičen izbor ciljnega trga (ali več trgov). Da bo podjetje pravilno izbralo novi trg, si lahko pomaga s ciljnim razmišljanjem, in sicer s segmentacijo trga, strategijo izbora ciljnega trga in pozicioniranjem na trgu. Preden podjetje vstopi na izbrani tuji trg, mora preučiti tudi ključna morebitna tveganja, ki lahko nastanejo pri mednarodnem poslovanju. Zelo pomembno je, da podjetje prepozna vsa tveganja in se pred njimi zavaruje. Upravljanje s tveganji ne more popolnoma odpraviti nastalih tveganj, lahko pa ustvari okolje, v katerem lahko podjetje sprejme optimalne poslovne odločitve. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, in sicer Podravje, Posavje in Primorsko, ki se razlikujejo po rastišču. V izvozu slovenskih vin je prisotna velika koncentracija ponudbe, saj tri najpomembnejše vinske kleti ustvarijo 95 % vsega izvoza, ostali vinarji pa preostalih 5 % izvoza s prodajo okoli 25.000 litrov na tujih trgih. Slovenski vinarji izvažajo v 50 držav, izvoz pa ne predstavlja več kot 10 % predelave. V empiričnem delu smo podrobno orisali izvrženo raziskavo procesa internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vin, saj smo želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v procesih čezmejnega poslovanja podjetij glede na posamezno vinorodno deželo ter kakšen vpliv ima internacionalizacija na poslovanje podjetij. V naši raziskavi je sodelovalo kar 75 % podjetij, ki imajo registrirano mikropodjetje (manj kot 10 zaposlenih) in izvažajo majhne količine vina (relativno glede na letno pridelavo). Slovenski vinarji v veliki večini izvažajo neposredno preko distributerjev in prodajnih zastopnikov, zato vedo zelo malo o samih trgih. Bistvenih razlik pri procesu internacionalizacije med posameznimi vinorodnimi deželami ni zaznati, lahko pa opazimo manjša odstopanja pri vinorodni deželi Posavje, saj je v tej deželi zgolj 20 % slovenskega grozdja in 22 % slovenskega vina ter 18 % vseh slovenskih vinogradov. V Sloveniji imamo odlične pridelovalce vin, vrhunska vina za mednarodno trženje in vrhunske vinske kleti, vendar bo Slovenija morala narediti še veliko, da si bo na tujih trgih bolj načrtno izoblikovala jasno prepoznavno pozicioniranje kot znana vinska in turistična destinacija.
Ključne besede: internacionalizacija, vinorodne dežele, slovenski vinarji, izvoz vina
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 696; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

3.
POSESTI GOSPODOV PTUJSKIH IN NJIHOVE KORISTI OD POSEDOVANJA
Laura Mohorko, 2016, magistrsko delo

Opis: Ptujski gospodje so bili od 12. do začetka 15. stoletja izjemno pomembna ministerialna rodbina salzburške nadškofije, ki se je primarno močno utrdila v samem mestu Ptuj in neposredni okolici. Sprva »le« salzburški ministeriali so v desetletjih pred smrtjo dosegli vpliv, ki jih je postavljal na drugo mesto za grofi Celjskimi. Širjenje njihovih posesti vzhodno od Ptuja, na zahodu pa vse do Savinjske in Šaleške doline, kjer so jih izpodrivali tamkajšnji grofje Celjski, priča o njihovi pomembni strateški funkciji – obrambi meje ob Ogrski. Pomembne ženske v rodbini Ptujskih in njihova dediščina po Ehrneških, Dravsko/Šoštanjskih ter Ortih so pripeljale do posedovanja pomembnih posesti in posledično do izjemnega vpliva te ministerialne rodbine. Pridobivanje moči Ptujskih s spretnimi porokami, sodelovanjem v vojnah in fajdah ter dednimi povezavami z drugimi plemiškimi rodbini je prinašalo lastništvo nad pomembnimi alodi, fevdi in deželnoknežjimi fevdi, od katerih so imeli neštete koristi. Zlasti pri njihovi »ekspanziji« na zahod jim je vlogo seniorjev ter mnoge fevde in alode prinesla povezava s sorodniki Kunšperškimi in Orti, na območju vzhodno od Ptuja pa so veliko posesti pridobili kot borci nemškega kralja Rudolfa Habsburškega in zvesti spremljevalci ogrskega kralja Bele IV. Zastave gradov in posesti nekaterih pomembnih plemiških rodbin v roke Ptujskim (npr. zastava Lemberga Hartnida Guštanjskega, ki je bil deželski sodnik za Savinjsko) še vedno prinašajo zapleteno interpretacijo pri procesu pridobivanja posesti. Posledice in koristi, ki jih je prinašalo posedovanje posesti Ptujskih, so povezane z dodelitvijo trških in mestnih pravic, obrambnimi in odvetniškimi nalogami, odrekanjem posesti v korist salzburške nadškofije, prav tako pa z gradbeno dejavnostjo.
Ključne besede: gospodje Ptujski, posesti Ptujskih, slovenske dežele, srednji vek, fevdalizem
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 994; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Žiga Zois in Déodat de Dolomieu
Janez Šumrada, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava obravnava stike Žige Zoisa (1747-1819) z ustanoviteljem evropske znanstvene mineralogije in geologije Déodatom de Gratet de Dolomieu (1750-1801), s katerim ga je povezal njun skupni znanstveni dopisnik, francoski naravoslovec Picot de La Peyrouse (1744-1818; o njegovih stikih s Zoisom in Hacquetom prim. Scopolia. Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, 44/2000, str. 1-34). Dolomieu ga je leta 1784 na svojih raziskovalnih poteh po Evropi obiskal v Ljubljani in se tedaj osebno seznanil tudi z Balthasarjem Hacquetom
Ključne besede: biografije, geologija, mineralogija, zgodovina Evrope, 18. stol., naravoslovje, slovenske dežele
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 805; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Socio-economic impacts of non-transgenic biotechnologies in developing countries
Andrea Sonnino, Z. Dhlamini, Fabio Maria Santucci, Patrizio Warren, 2009

Opis: This document, focusing on non-transgenic biotechnologies, provides information for policy-makers, particularly in developing countries, to set priorities and adopt effective and efficient strategies to address food insecurity and poverty.--Publisher's description.
Ključne besede: dežele v razvoju, biotehnologija, socio-ekonomski kazalci, razmnoževanje rastlin
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 660; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
PRAVLJIŠKI KURIKULUM IN MULTIKULTURNA VZGOJA
Teja Lampret, 2015, magistrsko delo

Opis: Multikulturalizem je pojem, ki označuje odnose med različnimi kulturnimi skupinami. V današnjem času je vse pogostejši, zato sta vključevanje multikulturne vzgoje v šolstvo in ozaveščanje otrok o multikulturi ključnega pomena, saj bodo le tako mladi sposobni razumeti življenje drugih, hkrati pa bodo premagovali ovire, ki jih med različnimi kulturnimi pripadniki postavljajo predsodki. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali učenci 4. razreda osnovne šole z obravnavo arabskih pravljic iz zbirke Tisoč in ena noč spoznajo arabske dežele in njihovo kulturo, s tem pa spremenijo svoja stališča do arabske kulture ter vplivajo na razvoj predsodkov. S četrtošolci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali arabske pravljice iz zbirke Tisoč in ena noč ter si ogledali videoposnetek lutkovne predstave Bagdadski tatič. Z analizo intervjujev smo ugotovili, da so učenci z obravnavo pravljic spoznali arabsko kulturo in njihov način življenja, s tem pa spremenili svoja mnenja in stališča, ki so že bila ustvarjena pred obravnavo pravljic ter so večinoma temeljila le na negativnih predsodkih.
Ključne besede: Multikultura, predsodki, multikulturna vzgoja, arabske dežele, pravljiški kurikulum, pravljica, Tisoč in ena noč, Bagdadski tatič.
Objavljeno: 16.04.2015; Ogledov: 1151; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
OBVEŠČEVALNA IN PROTIOBVEŠČEVALNA DEJAVNOST HABSBURŠKIH DEDNIH DEŽEL OD LETA 1538 DO 1606
Andraž Kamenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost habsburških dednih dežel med leti 1538 do 1606 predstavlja pregled vsega vedenja o tej temi. V diplomi je zajeto vse od teoretičnih zasnov do čisto praktičnih primerov. Sama naloga je razdeljena na 5 poglavij. Vsako od teh predstavlja eno od pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na delo obveščevalcev na terenu. Prav tako je zajet pisni vir, ki nazorno nakazuje izplačila obveščevalcem. Obveščevalci so prejemali velike vsote denarja. S tem denarjem so nekateri ali vzdrževali mrežo obveščevalcev ali zgolj popravljali svoj gmotni položaj. Med obveščevalci najdemo različne sloje prebivalstva in različne narodnosti. Po večini so prevladovali balkanski narodi, ki so bili pod turškim sultanatom. Delo obveščevalcev je bilo zelo odgovorno in nevarno. V nalogi je zajeta tudi protiobveščevalna dejavnost in posledice zajetja tako z ene kot z druge strani.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, vohunstvo, habsburške dežele, Vojna krajina, Hrvaška krajina, Slavonska krajina, dežela Kranjska, dežela Štajerska, dežela Koroška
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1331; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici