1. Povečanje osnovnega kapitala (dokapitalizacije) s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo pravni in davčni vidikiŠpela Cimerman, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se čedalje več ljudi odloča za samostojno poslovno pot. Ena izmed bolj pogostih odločitev je odprtje družbe z omejeno odgovornostjo. Človek lahko družbo ustanovi sam ali skupaj z drugimi. Marsikdo se pa pri tem ne zaveda, da odprtje družbe z omejeno odgovornostjo za seboj potegne veliko poznavanja zakonov in pravil, da družba lahko pravilno in nemoteno deluje ter je na svoji poslovni poti uspešna, raste in se razvija. Eden izmed glavnih ciljev vsake družbe je dobiček. Dobiček družba lahko dobi z dobrim poslovanjem. Med glavne finančne vire tako prištevamo povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki so ključnega pomena za družbo z omejeno odgovornostjo.
V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo, opredelitve povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo, preučili smo vzroke, zakaj se družba odloči za povečanje svojega osnovnega kapitala ter kako izgledata pravni in davčni vidik povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v d. o. o.
Prikazali smo tudi praktičen primer podjetja, ki se je odločilo povečati svoj osnovni kapital na enega od načinov izročitve stvarnih vložkov v družbo in kakšne posledice je to družbi prineslo. Ugotovili smo tudi, da se družba za povečanje osnovnega kapitala odloči predvsem zaradi nove poslovne priložnosti na trgih, večje moči in rasti podjetja. Pri tem lahko nastanejo tako pozitivne kot negativne posledice, če si družbeniki ne pogledajo dovolj natančno zakonov, ki se nanašajo na družbo. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v nekaterih primerih ustvarja davčna obveznost za vlagatelja, v drugih pa ne.
Družba z omejeno odgovornostjo je najbolj pogosta oblika družbe v Sloveniji.
Ključne besede: Povečanje osnovnega kapitala, dokapitalizacija, družba z omejeno odgovornostjo, stvarni vložki, Zakon o gospodarskih družbah, davki.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Obdavčitev trgovanja ter ostalih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami : magistrsko deloGianluca Holderjan, 2021, magistrsko delo Opis: Tradicionalne metode obdavčitve teh dohodkov zmeraj niso več primerne, tako da sem se odločil skozi magistrsko delo prikazati, na kak način se je s tem problemom soočila predvsem Republika Slovenija. Gre za eno novejših davčnih problematik, saj sama možnost trgovanja v 24-urnem, 7 dni na teden trajajočem trgu prinaša nove izzive za učinkovito in pošteno davčno regulacijo. Visoka volatilnost kriptovalutnega trga prinaša možnost trgovalcu, da v kratkem času izvede večje število nakupov in prodaj, kar hkrati pomeni težave za finančni organ, da bi kriptovalute ustrezno prilagodila v že obstoječo, tradicionalno davčno zakonodajo. Namen magistrske naloge je bil raziskati in predstaviti, kako poteka obdavčitev različnih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami.
Magistrsko delo je primarno osredotočeno na Bitcoin kot osrednjo figuro tehnologije veriženja blokov. Zaradi popolnejšega pregleda sem skozi osnove tehnologije veriženja blokov prikazal pomen te tehnologije, kakšne prednosti in slabosti prinaša v moderno računalniško, finančno in davčno dobo. Nadalje je prikazano kako, za koga in kdaj se je slovenski davčni organ - FURS odločil obdavčiti trgovanje, rudarjenje ter ostale načine pridobivanja dohodka s kriptovalutami. Primerjalno je prikazana tudi davčna ureditev kriptovalut v ZDA, v Nemčiji, na Hrvaškem ter še nekaterih drugih državah.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Ethereum, davki, trgovanje, dobiček, izguba, rudarjenje.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 302; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,83 MB) |
3. Raziskava dejavnikov davčne morale v SlovenijiMaja Keglič, 2021, diplomsko delo Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale.
Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi.
V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost).
Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 431; Prenosov: 122
Celotno besedilo (444,20 KB) |
4. Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbahUrban Bratina, 2020, magistrsko delo Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini.
Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe.
Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja.
Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njoKatja Kesner, 2020, diplomsko delo Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 343; Prenosov: 53
Celotno besedilo (736,59 KB) |
6. Davčna problematika transfernih cen : diplomsko deloAlen Planinšec, 2020, diplomsko delo Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1280; Prenosov: 184
Celotno besedilo (608,95 KB) |
7. Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetijTatjana Svažič, 2019, magistrsko delo Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija.
Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij.
Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 728; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,77 MB) |
8. Utaja davkov v nogometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKlemen Knavs, 2018, diplomsko delo Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema.
V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas.
Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 761; Prenosov: 77
Celotno besedilo (565,30 KB) |
9. Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikovAlan Hočevar, 2018, magistrsko delo Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov.
Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo.
Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah.
Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 762; Prenosov: 152
Celotno besedilo (798,15 KB) |
10. Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnostiŠpela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011).
V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost.
V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega.
Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1071; Prenosov: 155
Celotno besedilo (3,30 MB) |
