| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 327
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Fiskalna konsolidacija in gospodarska rast
Nina Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 182; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanja
Lidija Hauptman, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Ključne besede: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 185; Prenosov: 0

3.
4.
Davčni vidiki izvoznega postopka
Lucija Vincek, 2022, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega projekta smo ugotovili, da se znotrajskupnostne dobave blaga in izvoz blaga v tretje države z davčnega vidika znatno ne razlikujejo. Pomembno je, da podjetja pri opravljanju izvoznih poslov poznajo tako evropsko kot državno zakonodajo in dobave blaga ustrezno davčno obravnavajo ter prikazujejo v svojih evidencah. V nasprotnem primeru davčni organi pri ugotovljenih nepravilnostih sprožijo sodne postopke, ki podjetjem povzročajo veliko stroškov in nevšečnosti.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, izvozni postopek, znotrajskupnostna odprema, izvozna dokumentacija, davki
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 407; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (873,10 KB)

5.
Najnovejše spremembe in dopolnitve dohodninske zakonodaje po noveli Zdoh-2Z
Tjaša Višnjar, 2022, diplomsko delo

Opis: Dohodnina je davek, s katerim so obdavčeni dohodki fizičnih oseb, pridobljeni v obdobju enega leta. Dohodki so lahko doseženi v Sloveniji ali izven nje. Ločimo več vrst dohodkov, ki so tudi viri dohodnine, in sicer so to dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala ter drugi dohodki. Razlikujejo se po načinu obdavčitve (progresivno ali cedularno). Osnovo pri izračunu dohodnine predstavlja dohodek, zmanjšan za stroške, potrebne za ustvarjanje tega dohodka – to so prispevki za socialno varnost in olajšave. Vse to določa Zakon o dohodnini, ki se nenehno spreminja. V letu 2022 je bila sprejeta novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki prinaša spremembe na tem področju. V diplomskem projektu smo najprej raziskali, zakaj je uvedba novega zakona potrebna, predstavili smo vse spremembe in dopolnitve ZDoh-2Z ter ocenili, kaj te prinašajo za posameznike, podjetja in celotno gospodarstvo. Prav tako smo prikazali praktičen primer izračuna dohodnine po novem zakonu in ga primerjali s prejšnjim. Ugotovili smo, da je obremenitev plač v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo visoka. Ene izmed najpomembnejših sprememb, ki bodo pozitivno vplivale na ekonomske subjekte, so: povišanje splošne olajšave, nižja obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda, višje neto plače in uvajanje novih olajšav. Manj obremenjene plače bodo pomagale podjetjem pri njihovem učinkovitem razvoju in rasti z zaposlovanjem izobraženega kadra. Nižje pobrani davki pa pomenijo manj priliva v državni proračun.
Ključne besede: Dohodnina, novela ZDoh-2Z, davki, davčne olajšave
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Povečanje osnovnega kapitala (dokapitalizacije) s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo pravni in davčni vidiki
Špela Cimerman, 2021, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se čedalje več ljudi odloča za samostojno poslovno pot. Ena izmed bolj pogostih odločitev je odprtje družbe z omejeno odgovornostjo. Človek lahko družbo ustanovi sam ali skupaj z drugimi. Marsikdo se pa pri tem ne zaveda, da odprtje družbe z omejeno odgovornostjo za seboj potegne veliko poznavanja zakonov in pravil, da družba lahko pravilno in nemoteno deluje ter je na svoji poslovni poti uspešna, raste in se razvija. Eden izmed glavnih ciljev vsake družbe je dobiček. Dobiček družba lahko dobi z dobrim poslovanjem. Med glavne finančne vire tako prištevamo povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki so ključnega pomena za družbo z omejeno odgovornostjo. V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo, opredelitve povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v družbi z omejeno odgovornostjo, preučili smo vzroke, zakaj se družba odloči za povečanje svojega osnovnega kapitala ter kako izgledata pravni in davčni vidik povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v d. o. o. Prikazali smo tudi praktičen primer podjetja, ki se je odločilo povečati svoj osnovni kapital na enega od načinov izročitve stvarnih vložkov v družbo in kakšne posledice je to družbi prineslo. Ugotovili smo tudi, da se družba za povečanje osnovnega kapitala odloči predvsem zaradi nove poslovne priložnosti na trgih, večje moči in rasti podjetja. Pri tem lahko nastanejo tako pozitivne kot negativne posledice, če si družbeniki ne pogledajo dovolj natančno zakonov, ki se nanašajo na družbo. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da se v postopku povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v nekaterih primerih ustvarja davčna obveznost za vlagatelja, v drugih pa ne. Družba z omejeno odgovornostjo je najbolj pogosta oblika družbe v Sloveniji.
Ključne besede: Povečanje osnovnega kapitala, dokapitalizacija, družba z omejeno odgovornostjo, stvarni vložki, Zakon o gospodarskih družbah, davki.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 1791; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Obdavčitev trgovanja ter ostalih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami : magistrsko delo
Gianluca Holderjan, 2021, magistrsko delo

Opis: Tradicionalne metode obdavčitve teh dohodkov zmeraj niso več primerne, tako da sem se odločil skozi magistrsko delo prikazati, na kak način se je s tem problemom soočila predvsem Republika Slovenija. Gre za eno novejših davčnih problematik, saj sama možnost trgovanja v 24-urnem, 7 dni na teden trajajočem trgu prinaša nove izzive za učinkovito in pošteno davčno regulacijo. Visoka volatilnost kriptovalutnega trga prinaša možnost trgovalcu, da v kratkem času izvede večje število nakupov in prodaj, kar hkrati pomeni težave za finančni organ, da bi kriptovalute ustrezno prilagodila v že obstoječo, tradicionalno davčno zakonodajo. Namen magistrske naloge je bil raziskati in predstaviti, kako poteka obdavčitev različnih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami. Magistrsko delo je primarno osredotočeno na Bitcoin kot osrednjo figuro tehnologije veriženja blokov. Zaradi popolnejšega pregleda sem skozi osnove tehnologije veriženja blokov prikazal pomen te tehnologije, kakšne prednosti in slabosti prinaša v moderno računalniško, finančno in davčno dobo. Nadalje je prikazano kako, za koga in kdaj se je slovenski davčni organ - FURS odločil obdavčiti trgovanje, rudarjenje ter ostale načine pridobivanja dohodka s kriptovalutami. Primerjalno je prikazana tudi davčna ureditev kriptovalut v ZDA, v Nemčiji, na Hrvaškem ter še nekaterih drugih državah.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Ethereum, davki, trgovanje, dobiček, izguba, rudarjenje.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

8.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, diplomsko delo

Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 914; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (444,20 KB)

9.
Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbah
Urban Bratina, 2020, magistrsko delo

Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

10.
Nova davčna reforma 2019/2020 in seznanjenost javnosti z njo
Katja Kesner, 2020, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je s 1. 1. 2020 pričela v celoti veljati nova davčna zakonodaja. Z davčno reformo, temelječo na spremembah, dopolnitvah in novostih štirih temeljnih zakonov s področja davčne zakonodaje, si država prizadeva za pravičnejšo razporeditev davčne obremenitve fizičnih in pravnih oseb. Zlasti zaradi razbremenitve dohodninske lestvice, zvišanja obdavčitve kapitala in uvedbe splošne minimalne obdavčitve podjetij naj bi se zvišal neto dohodek državljanov, posledično pa se bo v državni proračun stekalo manj denarja za finančno podporo občin, kar namerava zakonodajalec nadoknaditi z doslednejšim pobiranjem davkov in poostreno davčno inšpekcijo za preprečevanje davčnih utaj in drugih davčnih goljufij. Rezultati raziskave diplomskega dela o seznanjenosti mariborske javnosti z davčno reformo so pokazali, da je javnost relativno dobro seznanjena z davčno reformo, zlasti s spremembo Zakona o dohodnini in dohodninske lestvice, o čemer so se ljudje v večini seznanili na televiziji. Vprašani so bili v splošnem mnenja, da nov davčni sistem – pa čeprav naj bi razbremenjeval tiste, ki delajo ne bo uspešen in učinkovit, saj ga ljudje v resnici dojemajo kot dodatno davčno obremenitev državljanov v novi zakonodajni preobleki.
Ključne besede: Davčna reforma, davki, davčna zakonodaja, dohodninska lestvica, dohodninska olajšava, davčna stopnja.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2020; Ogledov: 831; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (736,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici