| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SPECIFIČNOSTI POSLOVNEGA IN DAVČNEGA POROČANJA V JAVNIH ZAVODIH
Stojanka Laboš, 2009, diplomsko delo

Opis: 8 POVZETEK/ ABSTRACT Javni zavod sodi med subjekte javnega sektorja in je na podlagi klasifikacije proračunskih uporabnikov uvrščen med posredne proračunske uporabnike. Ustanovljen je za opravljanje javnih služb v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, športa, znanosti. Povezan je z državo in njeno dolžnostjo zagotavljati dobrine in storitve v javnem interesu na raznih področjih družbenih dejavnosti. Cilj opravljanja dejavnosti javnega zavoda ni pridobivanje dobička, ampak zadovoljevanje javnih potreb. Poleg opravljanja temeljne dejavnosti pa javni zavodi lahko opravljajo tudi tržno (lastno) dejavnost, čeprav je to v nasprotju z osnovno opredelitvijo zavoda kot nepridobitne organizacije, ki jo morajo v svojih poslovnih knjigah in poročilih izkazovati ločeno od javne službe. Prav zaradi te lastnosti v zavodih obstaja več specifičnosti pri poslovnem in davčnem poročanju. V skladu z določbami davčne zakonodaje so javni zavodi plačila davka od dobička oproščeni, razen za pridobitno dejavnost. S 1.1.2007 je začel veljati nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. V nalogi smo raziskovali, kakšne spremembe je prinesel omenjeni zakon in kako te spremembe vplivajo na obdavčitev zavoda. Izračun davka od dohodkov smo prikazali na primeru javnega zavoda Mariborske lekarne Maribor. V Sloveniji je poslovna bilanca podlaga za sestavitev davčne bilance. Zaradi tega je povezava med računovodskim in davčnim poročanjem precejšnja. Vendar pa nova davčna zakonodaja z zniževanjem davčnih olajšav in večanjem nepriznanih odhodkov povzroča vedno večjo neodvisnost med računovodskim in davčnim poročanjem.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: javni zavod, računovodsko poročanje, davčno poročanje, davek na dodano vrednost, davek od dohodkov pravnih oseb, pridobitna in nepridobitna dejavnost.
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2149; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (202,50 KB)

2.
VPLIV DAVČNE POLITIKE PODJETJA V GRADBENI DEJAVNOSTI NA USPEŠNOST POSLOVANJA
Boris Emeršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Iz vsega napisanega sledi ugotovitev, da predstavlja davek od dohodkov pravnih oseb, veliko breme za vse davčne zavezance. Le teh ne spodbuja k ustvarjanju dobičkov, ampak deluje ravno nasprotno. Zato se davčni zavezanci pogosto poslužujejo rešitev, kot so davčne utaje in selitev proizvodnje na območja kjer je delovna sila cenejša in kjer so obremenitve dohodkov manjše. Davčna politika je namreč tista, ki lahko ali pospeši razvoj gospodarstva, ali pa ga tudi zavira. Očitno se pri nas dogaja slednje. Iz sredstev informiranja in iz informacij objavljenih na spletnih straneh, sem razbral, da spada Slovenija med tiste države, ki imajo najvišje davke, pa naj gre pri tem za obdavčitev plač, dobička ali prometa blaga in storitev. To, da ta trditev drži, najbolj občutijo zaposleni, predvsem pa tisti v gradbeništvu. Na podlagi podatkov namreč ocenjujem, da je od vseh gospodarskih dejavnosti, gradbeništvo v največjih težavah. Plače zaposlenih so nizke med drugim tudi ali pa celo predvsem, zaradi visokih obremenitev plač z davki (dohodnino po lestvici od 16% do 41%) in prispevki (38,2%). Tako visoke obremenitve plač z davki in dajatvami imajo za posledico visoke stroške dela, čista izplačila plač pa so v višini, ki ne zagotavlja zaposlenim niti osnovnih pogojev za preživetje. Če ob tem upoštevamo še to, da se od vrednosti prodanih storitev in blaga obračuna še prometni davek po splošni 20% stopnji oziroma 8,5% znižani stopnji, potem je razumljivo, zakaj tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganja v naši državi. Tudi obdavčitev dobička z 20% davčno stopnjo je previsoka, saj je tudi predlog opozicije, da se zniža na 17% zlasti še, ker v večini primerov, davčna osnova iz davčnega izkaza presega dobiček izkazan v poslovnem izidu, in to zato, ker cela vrsta odhodkov iz poslovnega izida ni davčno priznana ali pa je priznana le delna. Ukinjena je bila tudi cela vrsta olajšav, ki so jih lahko davčni zavezanci do uvedbe sprememb davčne zakonodaje uveljavljali v davčnih izkazih.
Ključne besede: PRIHODKI, ODHODKI, IZID, BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, DAVČNI PRIHODKI, DAVČNI ODHODKI, DAVČNE OLAJŠAVE, DAVČNE STOPNJE, DAVČNA OSNOVA, DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVČNA POLITIKA
Objavljeno: 12.08.2010; Ogledov: 2084; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (430,11 KB)

3.
Vloga davčnega računovodstva v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb v gospodarskih družbah
Cvetka Grušovnik, 2010, magistrsko delo

Opis: Računovodstvo se ukvarja z vrednostnim spremljanjem in proučevanjem pojavov, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Rezultat te dejavnosti so računovodske informacije, ki jih zahtevajo različni notranji in zunanji uporabniki računovodskih informacij. Podjetja poročajo o poslovnih rezultatih zunanjim uporabnikom na podlagi računovodskih pravil, le državi, kot enemu izmed zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, pa na podlagi davčnih pravil. Podjetja želijo državi prikazati čim slabšo uspešnost, da bi si zmanjšala davčno breme, drugim uporabnikom računovodskih informacij pa običajno želijo predstaviti čim ugodnejši rezultat. Da bi država preprečila zavajajoče prikazovanje slabše uspešnosti, je za davčno poročanje določila davčna pravila, na podlagi katerih podjetja poročajo o rezultatih poslovanja davčnemu organu. S tem je mišljeno poročanje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni bilanci. V podjetjih se s poročanjem za davčne namene ukvarja posebno področje računovodstva, ki ga imenujemo davčno računovodstvo. Davčno računovodstvo je opredeljeno kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembni z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance. Davčna pravila, ki določajo način poročanja za davčne namene, so čedalje bolj zapletena in obsežna, zato se tudi obseg in zahtevnost nalog davčnega računovodstva povečuje. V magistrski nalogi so predstavljena določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji določa obdavčitev dobička pravnih oseb. Predstavljena so tista določila, ki razlikujejo računovodski dobiček od obdavčljivega dobička, kar ima za posledico izkazovanje odloženih davkov. V povezavi s tem je predstavljena vloga davčnega računovodstva, ki zagotovi pravilno, popolno in pravočasno sestavo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi zagotovitev vseh dodatnih evidenc in podatkov, ki jih zahtevajo davčni predpisi. Država spoštovanje in izvajanje predpisanih davčnih pravil nadzoruje z davčnim inšpekcijskim nadzorom. V magistrski nalogi je tudi predstavljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb in ukrepi davčne inšpekcije v primeru, če davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ni pravilno in popolno sestavljen. Vzroki za nepravilnosti so lahko v neustreznem delovanju ali organiziranosti davčnega računovodstva v podjetju ali drugi motivi, ki imajo namen zmanjšati davčno breme podjetja.
Ključne besede: računovodsko poročanje, davčno računovodstvo, davčna politika podjetja, davek od dohodkov pravnih oseb, odloženi davki, davčni inšpekcijski nadzor, davčna utaja
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3702; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
MOŽNOSTI OPTIMIRANJA DAVČNEGA OBRAČUNA ZAVAROVALNIC V RAZMERAH MEDNARODNIH RAČUNOVODSKIH STANDARDOV
Tatjana Ristanić, 2010, diplomsko delo

Opis: Z letom 2007 so zavarovalnice morale preiti na sistem računovodenja po MSRP. Razlog temu sta vstop Slovenije v EU ter dejstvo, da so zavarovalnice finančne institucije. Zavarovalnice so dolžne sestavljati računovodske izkaze po pravilih MSRP, vendar pri oblikovanju davčnega obračuna pridejo v poštev predvsem tisti dejavniki, ki jih oblikuje država (davčno priznavanje prihodkov in odhodkov, davčna stopnja, izvzem prihodkov…). Zakonske podlage davčnega obračuna zavarovalnic v Sloveniji so: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o zavarovalništvu, Zakon o davčnem postopku. Za optimiranje je potrebna uspešna kombinacija poslovne politike zavarovalnice, ugoden razvoj škodnih dogodkov, predvsem pa ugodni makro pogoji ( davčne olajšave, davčna stopnja). Slednji so predvsem razlog, za vse bolj razširjeno davčno planiranje in lahko pomenijo merilo konkurenčnosti med državami. V okviru MSRP je možnost davčnega optimiranja omejena. Uporaba teh standardov zagotavlja prej podlago za izboljšanje varnosti in solventnosti zavarovalnic, kot pa možnosti za iskanje vrzeli v standardih, za namen zmanjšanja davčne obremenitve.
Ključne besede: MSRP, zavarovalno-tehnične rezervacije, davek od dohodkov pravnih oseb, zavarovalnice, naložbe zavarovalnic, odloženi davki, davčne olajšave, kapital, davčni obračun
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 1252; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (393,46 KB)

5.
DAVČNI VIDIK OSNOVNIH SREDSTEV V SKLADU Z OBDAVČITVIJO DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Sonja Bračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je naloga namenjena davčnim zavezancem, ki delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in za katere je davek od dohodkov pravnih oseb davek, ki obdavčuje njihove ustvarjene dohodke in zmanjšuje njihov dobiček. Torej je davek od dohodkov pravnih oseb strošek, ki ga je potrebno ustrezno zmanjšati, saj je težnja gospodarskih družb doseganje čim večjega dobička. Po drugi strani je davek od dohodkov pravnih oseb eden izmed fiskalnih prejemkov države, ki polni državni proračun, zato država teži k čim večjemu davčnemu izplenu. Gospodarske družbe, ki so davčni zavezanci na eni strani in država na drugi strani, se torej nahajajo na dveh različnih polih z različnimi težnjami. V nalogi smo davčnim zavezancem, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb, predstavili nevarnosti, ki jim pretijo pri doseganju njihovega cilja in so povezane z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Čeprav gre le za eno izmed postavk bilance stanja, smo teh nevarnosti predstavili sorazmerno veliko. Če v takšni dimenziji, kot smo jo zajeli v nalogi, razmislimo še o nevarnostih, ki izhajajo iz drugih postavk bilance stanja, postane še bolj jasno, da je ugotavljanje dobička in davka od dohodkov pravnih oseb zelo zahtevno. Navedena ugotovitev v povzetku kaže na to, da je pot do uspeha davčnih zavezancev med drugim pogojena tudi z ustrezno organizacijsko strukturo poslovnih funkcij v podjetju, učinkovito interno komunikacijo in notranjim nadzorom, strokovnim kadrom ter davčnim načrtovanjem, kjer z uporabo zakonitih metod in sredstev znižamo davčno obveznost, pri čemer moramo nujno zagotoviti, da je izogibanje davčni obveznosti zakonito.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, davek od dohodkov pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki, davčna osnova, povečanje davčne osnove, zmanjšanje davčne osnove oziroma davčne olajšave, terjatve in obveznosti za odloženi davek, davčno tveganje.
Objavljeno: 07.03.2011; Ogledov: 1651; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
OPTIMIZACIJA DAVČNE OSNOVE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV IN USTREZNA SHEMA DAVČNIH OLAJŠAV
Janja Švajger, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana optimizacija davčne osnove gospodarskih subjektov in struktura davčnih olajšav. Zakon o davku od dohodkov pravih oseb in s tem tudi davčne olajšave so se v zadnjih letih veliko spreminjale. Vsekakor pa so davčne olajšave tema, kateri bi moralo vsako podjetje, ne glede na velikost in področje delovanja, posvečati veliko pozornosti, da bi bilo kar se da uspešno pri planiranju svoje davčne obveznosti oziroma optimiranju le-te. V nalogi je prikazana shema davčnih olajšav v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Za optimizacijo davčne osnove je potrebo izpolnjevanje številnih pogojev, ki so v nalogi podrobno analizirani. Na osnovi konkretnih primerov malih, srednjih in velikih družb so narejeni izračuni, iz katerih je razvidno, kakšne možnosti optimizacije davčne osnove so imeli gospodarski subjekti v skladu s prejšnjo zakonodajo in kakšne možnosti davčne optimizacije imajo po uvedbi ZDDPO-2. S pomočjo podatkov o plačilih za investicije in intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj je v nalogi prikazan vpliv davčnih olajšav na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. Investicijsko olajšavo ima čedalje manj držav, na drugi strani pa je že večina držav, tako v EU kot izven, uvedla olajšavo za raziskave in razvoj in jo vse bolj povečuje. V nalogi je narejen komparativni pregled le-te v izbranih državah, še posebej in bolj podrobno pa so predstavljene davčne olajšave in pogoji za uveljavljanje olajšav v Veliki Britaniji, s primerjavo s slovensko davčno zakonodajo. Naloga vključuje tudi konkreten primer optimizacije davčne osnove in uveljavljanja davčnih olajšav v izbranem podjetju, s pomočjo katerega so se pokazala konkretna vprašanja in dileme, s katerimi se podjetje sooči, ko uveljavlja davčne olajšave in pripravlja obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Vse navedeno pa je bila osnova za podane predloge sprememb davčne zakonodaje na področju davčnih olajšav, ki bi morebiti lahko pripomogla k doseganju ciljev po razbremenitvi davčnih zavezancev in povečanju vlaganj v raziskave in razvoj in s tem večji konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davčne spodbude, davčne olajšave, pogoji za uveljavljanje olajšav, efektivna stopnja, investicije, raziskave in razvoj, davčna osnova, davčna optimizacija, poslovne odločitve podjetij, davčni obračun
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 2812; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 3158; Prenosov: 555
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

8.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1309; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB V SLOVENIJI IN SRBIJI S POUDARKOM NA DAVČNIH SPODBUDAH IN OLJAŠAVAH
Maja Kralj, 2014, diplomsko delo

Opis: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država. Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco. Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (523,43 KB)

10.
PRIMERJAVA DAVČNIH OLAJŠAV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN BOLGARIJO
Mateja Bovha, 2016, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj je pobiranje davkov pomembno za državo, saj omogoča izdatno polnjenje državne blagajne. Za pravne in fizične osebe pa davki predstavljajo dodaten strošek, zato težijo k njihovemu znižanju. Da bi davčna zakonodaja ugodila zahtevam po zniževanju davčnega bremena, so se na davčnem področju uzakonile olajšave, ki predstavljajo zakonsko odobrene ukrepe namenjene za zmanjševanje lastnega obdavčljivega dohodka zavezanca in s tem za zmanjševanje davčnih bremen. Države z njimi na posredni način zagotavljajo razvoj podjetij ter s tem rast gospodarstva, pri fizičnih osebah pa zagotavljajo boljšo ekonomsko in socialno raven posameznika. Tudi Slovenija in Bolgarija nista pri tem nobeni izjemi. Zaradi harmonizacije med državami Evropske unije, ju povezuje podobna davčna politika, vendar z nekaterimi izjemami, kot so različen sistem obdavčevanja in različne vrste davčnih olajšav. V diplomski nalogi smo obravnavali pomen zniževanja davčnega bremena z možnostjo uveljavljanja davčnih olajšav za fizične in pravne osebe v Sloveniji in Bolgariji. Zaradi lažje primerljivosti med državama smo najprej spoznali zakonodajo obeh držav, temu sledi primerjalna analiza davčnih olajšav obeh držav na podlagi teoretičnega dela in na podlagi konkretnih izračunov obdavčitve fizičnih in pravnih oseb.
Ključne besede: davčne olajšave, davčni zavezanec, fizična oseba, pravna oseba, dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, Slovenija, Bolgarija
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1158; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1010,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici