Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU.
Ključne besede: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 73
Celotno besedilo (975,87 KB)

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Ključne besede: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1004; Prenosov: 174
Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Ključne besede: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Objavljeno v DKUM: 23.07.2019; Ogledov: 1474; Prenosov: 217
Celotno besedilo (557,54 KB)

Opis: V današnjem času se vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Eden izmed razlogov za ustanovitev lastnega podjetja je tudi ta, da posamezniki želijo biti samostojni in neodvisni pri opravljanju dela. Ustanovitev podjetja za določene osebe predstavlja pozitivno izkušnjo in izpolnitev ciljev, za določene osebe pa negativno izkušnjo. Prva in najpomembnejša odločitev posameznika pred ustanovitvijo družbe je, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe izbrati. V praksi se posamezniki najpogosteje odločajo za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je najštevilčnejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. K razširjenosti te kapitalske družbe prav gotovo prispevajo dejavniki, kot so izključitev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, relativno nizek ustanovitveni kapital in obsežne davčne olajšave. V diplomskem projektu smo najprej predstavili splošne značilnosti gospodarskih družb, sicer pa smo se osredotočili na družbo z omejeno odgovornostjo. Omejili smo se na ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomski projekt prikazuje splošne značilnosti d. o. o., stanje v slovenski poslovni praksi in direktno primerjavo ustanovitve in obdavčitve izbrane kapitalske družbe. Družba z omejeno odgovornostjo je priljubljena zaradi fleksibilne organizacijske strukture, saj lahko družbeniki z družbeno pogodbo prilagodijo organiziranost podjetja lastnim interesom. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in d. o. o. kot pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe odgovarjajo le do višine osnovnega vložka. V diplomskem projektu je neposredno prikazana primerjava ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Med Zakonom o gospodarskih družbah in hrvaškim ekvivalentnim Zakonom o trgovačkim društvima je veliko skladnosti, bistvene razlike pa so opazne pri višini osnovnega kapitala družbe in osnovnega vložka posameznika. Sestava osnovnega kapitala in osnovnih vložkov je enaka, razlike se pojavijo predvsem pri najnižjem potrebnem znesku le teh. Tako z vidika višine osnovnega kapitala kot višine osnovnega vložka lahko sklepamo, da je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji. K temu pripomore predvsem posebnost v Zakonu o trgovačkim društvima, ki predpisuje možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo z desetimi hrvaškimi kunami. Ena izmed razlik je število družbenikov, saj hrvaška zakonodaja ne omejuje njihovega največjega števila. Pravna oseba, ki je rezident Slovenije ali Hrvaške, je obdavčena po načelu svetovnega dohodka, ki ga določa slovenska oz. hrvaška davčna zakonodaja. Davek na dobiček se po predpisani davčni stopnji obračuna od davčne osnove in predstavlja prihodek državnega proračuna. Družba z omejeno odgovornostjo ima v obeh državah tudi pravico do zmanjševanja davčne osnove z davčnimi olajšavami. Med davčnima zakonodajama obeh držav ne prihaja do bistvenih razlik, kar je zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji tudi pričakovano. Predpisana davčna stopnja davka na dobiček je za tekoče davčno obdobje v Sloveniji za 1 ali 7 odstotkov višja kot na Hrvaškem, odvisno od ustvarjenih prihodkov d. o. o., ki se na Hrvaškem pojavijo. Obdavčitev družb z omejeno odgovornostjo je torej na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1514; Prenosov: 193
Celotno besedilo (674,55 KB)