Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve. EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU. Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule). Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Ključne besede: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 202
Celotno besedilo (522,59 KB)

Opis: Davek od dobička pravnih oseb in z njim povezane davčne olajšave in spodbude so zelo pomembne tako za posameznika oziroma podjetje, kot tudi za državo. Davčne olajšave in spodbude pa se med posameznimi državami nekoliko razlikujejo. Slovenski Zakon o davku od dohodka pravnih oseb je nekoliko prijaznejši od podobnih zakonov ostalih držav, saj omogoča raznolike davčne olajšave in spodbude. Prednost je predvsem v tem, da spodbuja zaposlovanje mladih, zaposlovanje ljudi s posebnimi potrebami in tudi vlaganje v raziskave in razvoj, s čimer želi država znižati stopnjo brezposelnosti. Večje zanimanje za investitorje predstavlja Republika Srbija. Njihove davčne olajšave in spodbude omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Najmanj davčnih olajšav in spodbud pa ponuja Kitajska. Tuji investitorji se za poslovanje v njihovi državi odločijo predvsem zaradi velikega trga in poceni delovne sile in ne zaradi davčnih olajšav in spodbud.
Ključne besede: Davčne olajšave, davčne spodbude, davek od dobička pravnih oseb, davčna stopnja, davčna osnova, davčni zavezanci.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1681; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Davek od dohodkov oziroma davek od dobička pravnih oseb ter z njimi povezane davčne spodbude in olajšave se v obeh državah nekoliko razlikujejo. Predstavljajo pa vir direktnih davkov, iz katerih se financira država. Davčne spodbude in olajšave so v Srbiji za tuje investitorje nekoliko bolj zanimive, saj omogočajo popolno oprostitev plačila davka od dobička. Je pa Srbija v zadnjih letih močno opustila nekatere davčne olajšave. Prav tako je zvišala davčno stopnjo, kot posledica približevanj EU s harmonizacijo davčne zakonodaje. Prestopila je tudi mejo davčne stopnje 12,5 odstotka, ki označuje škodljivo davčno konkurenco. Slovenija s svojimi davčnimi spodbudami in olajšavami spodbuja predvsem zaposlovanje ter vlaganje v raziskave in razvoj. Tako želi znižati stopnjo brezposelnosti in izboljšati gospodarske razmere na trgu. V zadnjih letih je zniževala davčno stopnjo, da bi postala bolj privlačna država za tuje investitorje, vendar se do sedaj na tem področju še ni prišlo do vidnih izboljšav.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčna osnova, prihodki, odhodki, davčne spodbude, davčne olajšave, davčne oprostitve
Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 2107; Prenosov: 261
Celotno besedilo (523,43 KB)

Ključne besede: davki, davčni sistemi, podjetje, davčna politika, obveznosti, poslovanje podjetja, pravna oseba, davek od dobička, davek od dohodka, obračuni, izgube, harmonizacija, kontrola, bilance, obdavčenje, finančno poslovanje, poslovne finance, struktura, Slovenija, Evropska unija, modeli, mednarodne primerjave, finančna sredstva, plačila
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2035; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,29 MB)

Ključne besede: nepremičnine, davki, obdavčenje, vrednotenje, kapital, financiranje, davek od dohodka, premoženje, davek na dodano vrednost, davek od dobička, dedovanje, zemljišča, trg, Slovenija, Hrvatska, mednarodne primerjave, učinkovitost, ocenjevanje, zakonodaja, zakoni
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2632; Prenosov: 174
Celotno besedilo (536,14 KB)