| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEMATIKA NA PODROČJU DAVKA OD DOBIČKA IZ KAPITALA PRI ODSVOJITVI NEPREMIČNIN
Sergeja Sotošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala je nedvomno eden pomembnejših virov državnih prihodkov v Sloveniji in držav Evropske unije. Njegova velikost je odvisna od več dejavnikov, kot so stopnja davka, vrste obdavčitve ter števila oprostitev. V diplomskem delu sem se omejila le na predstavitev davka od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnin in problematiko, ki se pri obdavčitvi s tem davkom največkrat izpostavi. Zavezanci za ta davek so lahko le fizične osebe. Osnovni pravni predpis, ki opredeljuje in ureja davek od dobička iz kapitala je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki se uporablja od 1. 1. 2007. Po tem zakonu se dobiček iz kapitala definira kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, torej tudi z odsvojitvijo nepremičnin. Skupaj z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-1) iz leta 2005, je uvedel novost, na podlagi katere se ta davek ne vključujejo več v letno davčno osnovo oziroma dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Obdavčujejo se torej cedularno. Obdavči se vsak donos posebej, z dohodnino po proporcionalni stopnji. Le-ta je 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Obdavčuje se le odsvojitev nepremičnine, pridobljene po datumu 1. 1. 2002, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev, kot na primer prodaja kapitala oziroma nepremičnine, dajanje nepremičnine v dar ali zamenjava nepremičnine. Kot davčna osnova se šteje razlika, pridobljena med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Ker je obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala dokaj kompleksna zadeva, prihaja na tem področju do različnih težav in nejasnosti, ki se kažejo predvsem: v zahtevni določitvi vrednosti nepremičnin v času njene pridobitve ali odsvojitve; v določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi pravnomočnih sodnih odločb oziroma sklepov o dedovanju; pri težavah z oprostitvijo davka od dobička iz kapitala zavezancu, ki je odsvojil nepremičnino v kateri je imel prijavljeno stalno prebivališče zadnja 3 leta pred odsvojitvijo; pri neupoštevanju cenitev investicijskih vlaganj v nepremičnino; pri določitvi časa pridobitve nepremičnine na podlagi priposestvovanja. Zato sem tej problematiki posvetila posebno poglavje, ker sem jo razvrstila po tematskih sklopih in njihove rešitve podprla s pomočjo veljavne pravne ureditve s tega področja, kar naj bi pripomoglo k bolj učinkovitemu pobiranju davkov in zaupanju zavezancev v davčno ureditev.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, davek od dobička iz kapitala, nepremičnine, fizične osebe, davčna osnova, davčna stopnja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
OPCIJSKA OBDAVČITEV Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST PRI PROMETU NEPREMIČNIN
Nevenka Simić Mićunović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani problemi, ki so povezani z nepravočasno predložitvijo izjave, kot enim izmed pogojev za uporabo pravice do izbire za obdavčitev (opcijska obdavčitev) pri prometu z nepremičninami, ki jo predvideva Direktiva v 137. členu in ZDDV-1 v 45. členu. Slednji določa, da mora biti izjava predložena davčnemu organu pred opravljeno dobavo s strani obeh pogodbenih strank. Iz strokovne in sodne prakse izhaja, da pogodbeni stranki dostikrat ne znata pravilno opredeliti trenutka dobave z nepremičnino, kar je najpogosteje razlog, da pride do zamude pri predložitvi izjave. Posledica takega dejanja se izraža v nepriznavanju pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost pri kupcu, ker niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za opcijsko obdavčitev izpeljanega posla in v obveznosti popravka odbitka davka pri prodajalcu. Postavlja se vprašanje, ali taka posledica predstavlja kršitev načela nevtralnosti in sorazmernosti, ki sta dve izmed osnovnih načel skupnega sistema davka na dodano vrednost, zato je potrebno ugotoviti, ali so pogoji za opcijsko obdavčitev, predpisani z ZDDV-1 in predvsem pogoj predložitve izjave v skladu s smernicami Direktive in pravom EU. Dejstvo je, da morajo države članice pri določanju nacionalne zakonodaje in ukrepov spoštovati pravni red EU (npr. uredbe, direktive ipd.) in v okviru tega pri sprejemanju ukrepov ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Iz prakse Sodišča EU izhaja, da imajo države članice pri določanju pogojev za opcijsko obdavčitev široko diskrecijsko pravico, kar pomeni, da so samostojne pri določanju pogojev za izvajanje pravice do izbire za obdavčitev in tudi pri določanju omejitev obsega te pravice, vendar morajo pri tem spoštovati načela skupnega sistema davka na dodano vrednost, predvsem načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, opcijska obdavčitev, nepremičnine, pravica do odbitka vstopnega davka, nepravočasna predložitev izjave, transakcije z nepremičninami, oprostitve, trenutek dobave, diskrecijska pravica (pravica do proste presoje), načelo davčne nevtralnosti, načelo sorazmernosti
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 876; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
VPLIV DAVKA NA NEPREMIČNINE IN GRADBENO-TEHNIČNIH DEJAVNIKOV NA VREDNOST NEPREMIČNIN
Nejc Psarn, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri vidiki vpliva davka na nepremičnine in gradbenotehničnih dejavnikov na vrednost nepremičnin. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen splošni del davka na nepremičnine, predstavili smo trenutno zakonodajo in opisali, kakšne spremembe bi lahko prinesla morebitna sprememba novega davka na nepremičnine. V drugem delu je predstavljen empirični del. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli preveriti mnenje splošne javnosti o morebitnem sprejetju novega nepremičninskega zakona in z njim novih obremenitev za davkoplačevalce. Želeli smo preveriti, kakšne ukrepe bi sprejeli davkoplačevalci sami (ob morebitnem sprejetju novega nepremičninskega davka), ali se na sprejetje ne bi odzvali ali pa bi zaradi višjega nepremičninskega davka na njihove sekundarne nepremičnine le-te začeli ekonomsko izkoriščati, ali bi se mogoče odločili celo za bolj drastičen ukrep in svojo sekundarno nepremičnino prodali. Podatke za empirično raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga oblikovali in je bil sestavljen iz tridesetih vprašanj, večinoma zaprtega tipa. Ena izmed glavnih ugotovitev empiričnega dela diplomske naloge je ta, da se lastniki, ki si lastijo vsaj eno sekundarno nepremičnino in le-te ekonomsko ne izkoriščajo, na morebitno sprejetje novega nepremičninskega zakona ne bi odzvali.
Ključne besede: nepremičnine, davek na nepremičnine, gradbeništvo, vpliv davka na gradbeništvo
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 586; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
UPRAVLJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINE S POUDARKOM NA VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Boris Munišič, 2016, magistrsko delo

Opis: Sedanja zakonska ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih občutijo tako davkoplačevalci, kot tudi izvajalci upravljalsko administrativnih funkcij. Nepremično premoženje fizičnih oseb je v Sloveniji trenutno obdavčeno z dvema dajatvama, tako z davkom od premoženja in z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Takšna ureditev obdavčenja nepremičnega premoženja vodi v neenako obravnavo davčnih zavezancev, fizičnih in pravnih oseb, hkrati pa zaradi možnosti dvojne obremenitve fizičnih oseb in oprostitve dajatev za pravne osebe, izredno povečanega administrativnega dela na tem področju. Obravnavana sistema obdavčenja nepremičnega premoženja sta zastarela in zato potrebna temeljite prenove, v smislu številnih sodobnih zakonskih rešitev, ki jih uporabljajo v razvitih državah sveta. Irski sistem davka na rezidenčne nepremičnine je primer sodobno zasnovanega davčnega sistema davka na nepremično premoženje. Na osnovi analiz magistrskega dela lahko zaključimo, da je obstoječi sistem dajatev na nepremičnine neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim lastniškim razmerjem. Vzroke analiziranega stanja obstoječega sistema lahko razčlenimo na glavne skupine, iz katerih izhaja: - različno obravnavanje davčnih zavezancev, - neenotne metode določanja davčne osnove, - izračuni ocenjene vrednosti nepremičnin so administrativne narave, - preveliko število izjem in olajšav, - dve vrsti dajatev, ki jih uvrščamo med nepremičninske dajatve. Zakonodajna ureditev področja obdavčenja nepremičnega premoženja v Sloveniji z davkom od premoženja določa številne oprostitve in olajšave, kar posledično pomeni, da davek od premoženja plačuje razmeroma majhen delež Slovencev. Takšne zakonodajne opredelitve že v osnovi izgrajujejo model nesistemskega obdavčenja nepremičnin, torej nepravičen in netransparenten model. Pri takšni obravnavi davčnih zavezancev in glede na veliko vidnost premoženjskega davka, je še posebej pomembna natančna določitev postopkov za določanje davčne osnove za odmero dajatev, kar je predmet raziskave tega magistrskega dela. S tem smo natančno opredelili obravnavano problematiko področja analize, saj je določanje ocenjene vrednosti po mnenju mnogih priznanih strokovnjakov najtežje opravilo v sistemu izvajanja davka na nepremično premoženje.
Ključne besede: davek na nepremičnine, premoženjski davki, tržna vrednost, upravljanje davka, stanovanjske nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, IAAO, evidentiranje nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, Slovenija, Irska, množično vrednotenje nepremičnin, individualno vrednotenje nepremičnin, tržni model vrednotenja nepremičnin
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Davek na nepremičnine v Republiki Sloveniji in Republiki Irski ter pomen nepremičninskih evidenc za izračun davka
Natalija Ribič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili temeljne nepremičninske evidence in prikazali njihov pomen pri izračunu davka na nepremičnine. Prikazali smo napake, ki se lahko pojavijo pri evidentiranju oziroma so prisotne v evidencah nepremičnin. Ker gre za evidentiranje, ki je v RS tudi zakonsko urejeno, smo v diplomskem delu predstavili Zakon o evidentiranju nepremičnin. Predstavili smo davek na nepremičnine v Republiki Irski, ki je urejen z Zakonom o lokalnem davku na nepremičnine (Local Property Tax Act). Davek na nepremičnine v Republiki Irski smo primerjali z davkom na nepremičnine v RS, ki je veljal do 28. 3. 2014, ko ga je Ustavno sodišče razglasilo za neustavnega. Izpostavili smo prednosti in slabosti obeh ter naredili primerjavo.
Ključne besede: davek na nepremičnine, lokalni davek na nepremičnine, nepremičninske evidence, množično vrednotenje
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 961; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
Pravna problematika obdavčitve nepremičnin: primerjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nepremičninskega davka
Nikita Zatler, 2015, diplomsko delo

Opis: Nepremičnine so predmet različnih dajatev, ki pa jih glede na namen obdavčitve uvrščamo v dva temeljna sistema. Eden temelji na obdavčitvi prenosa lastništva, oziroma pridobitvi lastništva, medtem ko drugi obdavčuje posedovanje nepremičnin. V sistem, ki obdavčuje posest nepremičnin, lahko razvrstimo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davek na nepremičnine, ki pa v Slovenijo trenutno še ni uveden. Davek na nepremičnine je dajatev, ki se v Slovenijo uvaja že vrsto let. Zadnji poskus uvedbe nepremičninskega davka je bil decembra v letu 2013 s sprejetjem Zakona o davku na nepremičnine, ki pa je bil z ustavno odločbo razveljavljen. Ta zakon bi poenotil sistem obdavčitve nepremičnin v Sloveniji, ter v izogib dvojni obdavčitvi in preveliki obremenitvi davčnih zavezancev, odpravil nekatere dajatve z naravo davka na nepremičnine, oziroma davke, ki obdavčujejo posest nepremičnin. Kljub temu, da lahko že v kratkem pričakujemo uvedbo novega davka na nepremičnine in sprejetje novega modificiranega zakona, je trenutno veljaven sistem obdavčenja nepremičnin še vedno aktualen, saj lahko vidimo, da proces uvedbe novega davka traja že več kot desetletje. Prav zato je primerno, da podrobneje preučimo obe dajatvi, saj se porajajo vprašanja o značilnostih, razlikah ter skupnih točkah teh dveh dajatev.
Ključne besede: davek, davek na nepremičnine, obdavčitev nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčitev posesti nepremičnin, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja
Objavljeno: 13.05.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (634,24 KB)

7.
Primerjalna analiza nepremičninskega davka
Urban Peperko, 2015, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se davčni sistem nadgrajuje vse odkar se je država osamosvojila. V preteklosti so večinoma nepremičnine bile v družbeni lasti, kasneje pa je sledila privatizacija in dosedanji sistem obdavčevanja ni bil več učinkovit. V primeru uvedbe davka na nepremičnine, bi ta nadomestil in poenotil obstoječe davke kot so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja itd… Obravnava naše diplomske naloge se tiče predvsem obdavčitve nepremičnin, ki predstavljajo prihodek lokalnim skupnostim. Predstavili smo trenutno stanje obdavčitve nepremičnin v Sloveniji na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, predstavili smo glavne značilnosti sprejetega in razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine, katerega smo primerjali z nekaterimi državami članicami Evropske unije, ki ga imajo. Diplomsko delo je razdeljeno na poglavja v katerih bomo najprej spoznali nekaj na splošno o davkih, kaj to sploh so, in kako jih delimo. Izvedeli bomo tudi, kako so davki nastali, in kako so se skozi zgodovino spreminjali. Vsebina četrtega poglavja bo predstavljala značilnosti davka na nepremičnine, razloge, zakaj bi bilo potrebno sprejeti nov zakon, njegove cilje, načela in poglavitne rešitve, ki bi jih prinesel novo sprejeti zakon. Prav tako bodo opisane njegove prednosti in slabosti. V sklepu bomo poskušali prikazati osnovne predpostavke, ki sledijo na področju uvedbe slovenskega davka na nepremičnine.
Ključne besede: Davki, davek na nepremičnine, davčna osnova, davčna stopnja, obstoječi davčni sistem, primerjalna analiza davkov
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (749,41 KB)

8.
PRAVNI IN EKONOMSKI VIDIK UVEDBE DAVKA NA NEPREMIČNINE
Maja Lovrenčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Za uspešno uvajanje davka na nepremičnine in za oceno njegove družbene sprejemljivosti je treba upoštevati vse splošne in sociološke značilnosti. Proučiti je treba učinke posamezne konkretne rešitve tega davka in posledice njegove uvedbe v konkretnem družbenem okolju. Oboje je zelo pomembno zaradi razlogov doseganja ustrezne stopnje njegove politične in družbene sprejemljivosti in tudi iz razloga kasnejše ocene njegove upravičenosti in učinkovitosti.
Ključne besede: davek, nepremičnine, uvedba novega davka, družbena sprejemljivost, davčni sistem
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 495; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (700,43 KB)

9.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Ključne besede: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 1207; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (879,00 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici