1. Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah euDavid Črešnik, 2020, magistrsko delo Opis: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Ključne besede: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 727; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine : doktorska disertacijaMaruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 2425; Prenosov: 398
Celotno besedilo (5,05 MB) |
3. Primerjava obdavčitve motornih vozil v Sloveniji, Nemčiji, na Danskem in FinskemMaja Petek, 2018, diplomsko delo Opis: Pričujoč diplomski projekt analizira davek na motorna vozila v Republiki Sloveniji. Slovenska ureditev je primerjana z ureditvijo tega davka v Nemčiji, na Danskem in na Finskem. Motorna vozila v teh državah so ob nakupu obdavčena z davkom na dodano vrednost, poleg tega pa še z davkom na motorna vozila. Davek se plačuje od prometa novih in tudi rabljenih vozil ter drugih rabljenih cestnih motornih vozil, za katere je obvezna registracija, če od njihovega prometa ni bil obračunan davek na dodano vrednost. Med primerjanimi obdavčitvami vozil izstopa Danska, kjer so motorna vozila obdavčena z najvišjimi stopnjami, saj je potrebno ob nakupu novega motornega vozila poleg davka na dodano vrednost, plačati še davek na registracijo vozila, ki se plača samo enkrat ob nakupu vozila in še letni zeleni davek, ki se plačuje vsako leto. Sledi Nemčija, ki izstopa z veliko nižjimi davčnimi stopnjami v primerjavi obravnavanih držav. Ne glede na to, da je primarni cilj precej visokih obdavčitev motornih vozil polnjenje državnih proračunov, se vseeno kaže težnja držav, da bi z reformo zakonodaje spodbudile večjo uporabo javnih potniških prevozov ali nakup vozil, ki imajo nizke emisijske vrednosti, in so ocenjene z najvišjimi EURO standardi ali pa vozil na električni pogon.
Ključne besede: davek na motorna vozila, motorna vozila, davek na dodano vrednost, davek na registracijo vozila, zeleni davek, EURO standardi
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 930; Prenosov: 116
Celotno besedilo (981,91 KB) |
4. Izbrani problemi na področju goljufij pri ddvMaja Brandšteter, 2018, diplomsko delo Opis: Po ocenah Evropske komisije znaša primanjkljaj pri samo čezmejnem trgovanju kar 50 milijard prihodkov držav članic, kateri je nastal zaradi nezakonitih dejavnosti, kot so davčne goljufije. Vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost je leta 2015 znašala 152 milijard evrov. Evropska komisija se zaveda resnih problemov, ki so nastali vse od leta 1993, ko je bil vzpostavljen obstoječ sistem davka na dodano vrednost, ti so nastali zaradi zastarelega sistema in razvoja v gospodarstvu. Slednje je razlog, da je Komisija ukrepala in pripravlja nove predloge, ki predstavljajo daleč najbolj obsežno reformo na področju sistema davka na dodano vrednost. Predlogi so zapisani v akcijskem načrtu, ki ga je Komisija pripravila leta 2016.
V diplomski nalogi smo si zato zadali cilj raziskati pomanjkljivosti davčnega sistema, iz kakšnega razloga prihaja do tako velikih zneskov primanjkljaja prihodkov, raziskati nekaj rešitev, ki bi se uvedle, da bi se doseglo zmanjšanje števila davčnih goljufij in kaj bi to pomenilo za države članice. Pred samo raziskavo pa je potrebno opredeliti izraz davčna goljufija, kakor tudi pojasniti, na kakšni podlagi veljajo trenutna pravila davčnega sistema Evropske unije.
Ključne besede: davčna goljufija, davek na dodano vrednost, davčni sistem, pomanjkljivosti davčnega sistema, predlogi izboljšave davčnega sistema EU.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2018; Ogledov: 787; Prenosov: 113
Celotno besedilo (524,85 KB) |
5. Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsebujejo sladkorDanijela Kramarič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsenujejo sladkor analizira problematiko, ki v slovenskem pravnem prostoru ni nova. Vse od leta 2014, pa že pred tem, je predmet številnih razprav, najbolj pa se je slovenska politika s to preoblematiko ukvarjala po objavi predloga Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, je sladkor nedvomno primeren trošarinski proizvod. Sladkor in sladke pijače so v slovenskem pravnem redu obremenjene z davkom na dodano vrednost, drugih posebnih davčnih obremenitev pa ne poznamo. Stopnja DDV za obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor, je odvisna od tega ali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali opravi gostinsko storitev. Tako je nakup brezalkoholne pijače (ne glede na vsebnost sladkorja) obremenjen z 9,5 % stopnjo DDV pri nakupu v trgovini; če pa je pijača postrežena v gostinskem lokalu pa je obremenjena s splošno stopnjo oziroma z 22% stopnjo DDV.
Prvi del diplomskega dela analizira obdavčitev sladkorja in drugih živil, ki vsebujejo sladkor, v 3. poglavju pa je obravnavana obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor. Sledi prikaz obdavčitve pijač, ki vsebujejo sladkor v drugih državah članicah EU. Nadalje je obravnavan omenjeni predlog zakona, v zadnjem poglavju pa je predstavljena analiza morebitne uvedbe posebne trošarine na sladke pijače v slovenskem pravnem prostoru.
Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, problematika obdavčitve sladkih pijač ostaja, saj se utemeljeno sprašujemo, ali bi se z uvedbo nove trošarine lahko zmanjšala poraba sladkih pijač, kot se skuša to doseči z (višjo) trošarino pri cigaretih.
Ključne besede: obdavčitev, brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, trošarina, predlog zakona, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1380; Prenosov: 96
Celotno besedilo (584,90 KB) |
6. Vpliv povišanja stopnje ddv na likvidnost družb na ljseKatja Novak, 2017, diplomsko delo Opis: Likvidnost predstavlja glavno nit poslovanja podjetja. Namreč likvidnost nam predstavlja sposobnost poravnave vseh obveznosti v določenem časovnem obdobju ob zapadlosti le teh.
Davek na dodano vrednost se je do danes že povišal kar dvakrat, in sicer zadnja sprememba se je zgodila 1.7.2013. Za podjetja, zavezane za DDV je bila to velika spremema, ki bi lahko vplivala na likvidnost.
V diplomskem projektu sem tako proučevala možnost, ali je vpliv povišanja davka na dodano vrednost imelo vpliv na družbe, ki trgujejo na Ljubljanski borzi. Najprej sem opisala in predstavila kaj je likvidnost, pomen DDV-ja in predstavila Lubljansko borzo.
V empiričnem delu sem izračunala izbrane kazalnike posamezno za delniške družbe na Ljubljanski borzi in za posamezni kazalnik še povprečne vrednosti vseh podjetij na leto in na obdobje. Proučevala sem kazalnike za tri leta pred povišanjem DDV, od vključno leta 2010-2012 ter od vključno leta 2014-2016.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, likvidnost, likvidnost družb, stopnja DDV, gospodarstvo, kazalniki likvidnosti
Objavljeno v DKUM: 29.11.2017; Ogledov: 1597; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTINives Vrečič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij.
Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice.
Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo.
Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 1695; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJIKatja Ketiš, 2016, diplomsko delo Opis: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo.
Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb.
Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države.
Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski.
Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 1251; Prenosov: 130
Celotno besedilo (646,39 KB) |
9. UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTORTanja Arl, 2016, diplomsko delo Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Ključne besede: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 121
Celotno besedilo (986,69 KB) |
10. Nezakonite evazije na področju DDVDorian Planinšec, 2016, diplomsko delo Opis: Davčna evazija je resen problem vseh svetovnih davčnih sistemov. Slovenski davčni sistem je zgrajen na treh pomembnih vrstah davkov:
neposredni davki od dohodkov,
neposredni davki na premoženje,
posredni davki.
Davčna evazija je nezakonita izognitev davka, v primeru ko subjekt ne vloži davčne napovedi ali kadar navede neresnične podatke. Diplomsko delo obravnava davčne utaje davka na dodano vrednost v Sloveniji, dejavnike in vzroke, ki vplivajo na davčno utajevanje, ter posledice utaj. Davek na dodano vrednost (DDV) je temeljni davek na potrošnjo (posredni davek) in je vključen v ceno blaga in storitev. Poznamo več načinov utaj davka na dodano vrednost. Največjo pozornost v diplomskem delu namenjam davčnemu vrtiljaku, ki je posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Gre za sistemsko in organizirano davčno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoča tako imenovani neplačujoči gospodarski subjekt. To je družba, ki je ustanovljena le za krajši čas z izključnim namenom pridobiti koristi iz obračunanega davka na dodano vrednost, ki ga državi nikoli ne plača. Poleg neplačujočega gospodarskega subjekta v vrtiljaku sodelujejo še vmesnik, posrednik in dobavitelj, ki je osnova vrtiljaka in vedno deluje v drugi državi članici Evropske unije. Opisani so tudi dejanski poskusi davčnih utaj v slovenskih podjetjih. S tem skušam prikazati dejansko sliko utaj davka na dodano vrednost pri nas in iznajdljivost slovenskih utajevalcev. Zaradi davčnih utaj država pobere manj davka na dodano vrednost, kot bi ga lahko, kar vodi v zmanjšanje proračunskih sredstev in s tem povezan nastanek davčnega dolga.
Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, neplačujoči gospodarski subjekt.
Ključne besede: davčna evazija, davča utaja, evazija na področju DDV, davek na dodano vrednost, davčna utaja davka na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1807; Prenosov: 217
Celotno besedilo (925,37 KB) |
