| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 300
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstva
Marija Smilevska, 2024, magistrsko delo

Opis: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Ključne besede: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKU
Ivo Kalazić, 2009, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«.
Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (440,47 KB)

3.
Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščin
Julia Dovečar, 2023, diplomsko delo

Opis: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave. Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020.
Ključne besede: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Obdavčitev digitalnega gospodarstva : magistrsko delo
Marko Kristofič, 2022, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve. EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU. Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule). Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Ključne besede: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (522,59 KB)

5.
Kazensko procesni vidik pregona davčnih deliktov : magistrsko delo
Sabina Berus, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskava se osredotoča na procesni del kazenskega postopka in osmisli problematiko težavnosti umestitve delikta v kazensko procesno sfero; v nadaljevanju se opredeli do pomembnih institutov, kot so dokaz, pričanje in sankcija. Iz omenjenega razvije teze do katerih poda mnenje razvito na podlagi citirane literature. Na začetku je za delo pomemben način odkrivanja kaznivega dejanja, saj pojasnjuje, da gre za izjemno težko nalogo represivnega organa, tj. davčnega urada, ki mu kot edinemu podeli dovolj veliko težnjo in upravičenje za mnenje, ali je prišlo na davčnem področju do protipravnosti. Kot pomembna oseba v davčnem postopku se izkaže davčni svetovalec, ob predpostavki, da je ta vpet v proces na zadevnem primeru  raziskava ga izenači s pravnim svetovalcem, in čeprav v Zakonu o kazenskem postopku konkretno ni opredeljen med privilegiranimi pričami, kot so odvetnik, zdravnik, socialni delavec in psiholog, je v delu pojasnjeno, da se davčnega svetovalca lahko opredeli pod pojem druge osebe, ki za morebitno sled kaznivega dejanja izve med opravljanjem poklicne dejavnosti, zatorej ima možnost podaje samostojnega sklepa, ki naj temelji na moralni odločitvi o tem ali bo pričal zoper varovanca ali ne. Davčni svetovalec ima kot poznavalec pri izročitvi dokazov pomembno vlogo. V nalogi je podprto mnenje, da se dokaze pridobljene na nepravilen način strogo izloči, saj gre v primeru davčnega postopka za procesna subjekta v vertikalni ravni, zatorej naj bo izvedena dodatna skrbnost, kot pa je to značilno za civilne horizontalne postopke. Študija pri koncu obravnava sankcijo in kot glavni manjko omenjenega instituta navede dejstvo, da se ta izreče premalokrat, k čimer botruje ne dovolj poglobljena represija postopka odkrivanja davčnih deliktov. Skozi nalogo se spotikamo ob področja številnih rešitev, a naloga opozarja na deficit moralne samoosveščenosti posameznikov, kljub zgledno postavljenemu mehanizmu odkrivanja kaznivih dejanj. Pomemben cilj dela je osvetlitev približevanja subjektivne sodbe posameznika enakega zneska tatvine izenačenega z davčno utajo, kar bi po našem mnenju privedlo do bolj poglobljenega postopka odkrivanja in večjega učinka sankcije ter posledično preprečevanja davčno deliktnih ravnanj.
Ključne besede: davek, davčna zatajitev, dokaz, izvedenec, sankcija, davčni svetovalec, davčni delikt, priča
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (762,87 KB)

6.
Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2 : magistrsko delo
Žan Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Ključne besede: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (501,87 KB)

7.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, diplomsko delo

Opis: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Ključne besede: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 915; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (426,57 KB)

8.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji
Sabina Težak, 2020, diplomsko delo

Opis: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov. V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje. Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Ključne besede: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 1137; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (622,10 KB)

10.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2020; Ogledov: 1131; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (911,22 KB)

Iskanje izvedeno v 3.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici