1. Posebna znanja davčnih svetovalcev za delo v prihodnostiMateja Komplet, 2023, magistrsko delo Opis: Davčno svetovanje posameznikom in podjetjem omogoča pomoč pri sprejemanju odločitev na podlagi davkov. Področje davkov samo po sebi predstavlja izziv zaradi zahtevnega in kompleksnega področja, zato na pomoč priskoči davčni svetovalec, ki strankam odgovorno svetuje in jim nudi pomoč pri davčnih vprašanjih. Strankam želi nuditi varnost pred škodo, zato uporablja svoje osebnostne lastnosti in pridobljena znanja, da svetuje zanesljivo, odgovorno in hkrati deluje v skladu z ustreznimi strokovnimi pravili. Naziv oziroma poklic davčnega svetovalca oziroma preizkušenega davčnika v Sloveniji podeli Slovenski inštitut za revizijo v Ljubljani, poznamo pa tudi raznovrstne nazive, ki z ali brez licence opravljajo davčno svetovanje. Davčno svetovanje zajema več področij dejavnosti, ki se med sabo razlikujejo glede na različne položaje strank.
Pri poklicu davčnega svetovalca se veliko govori o informacijski tehnologiji, predvsem kako lahko doseže napredek in katere priložnosti se pojavijo z njeno uporabo. Delo davčnega svetovalca v prihodnosti predstavlja mnoge priložnosti in izzive. Tehnologija že danes nenehno napreduje, zato morajo davčni svetovalci ukrepati hitro in tako bo tudi v prihodnosti. Delo davčnih svetovalcev bo z boljšim izkoriščanjem tehnologije bolj učinkovito in zanesljivo, hkrati pa se bodo pojavile nove veščine, ki jih bo davčni svetovalec v prihodnosti moral pridobiti. Napovedi za prihodnost je mnogo, saj se že danes pojavljajo razna vprašanja, na katera trenutno ne moremo odgovoriti. Mogoče se bomo čez 20 let ozrli nazaj in videli, kako zastarelo je bilo davčno področje in bili presenečeni, da so lahko davčni svetovalci opravljali svoje delo tako kot danes.
V magistrskem delu smo najprej predstavili teoretični del, nato smo se osredotočili na praktični del, v katerem smo izvedli raziskavo z naslovom Posebna znanja davčnih svetovalcev za delo v prihodnosti. Na to temo smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke in jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. Na spletni platformi 1KA smo anketirali davčne svetovalce v Sloveniji z ali brez licence. K reševanju ankete smo jih pozvali preko javno dostopne elektronske pošte. Anketo je začelo izpolnjevati 95 anketirancev, zaključilo pa jo je 67 anketirancev. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo potrdili eno in ovrgli dve zastavljeni hipotezi.
Hipotezo 1, ki trdi, da sta najpomembnejši vrednoti, ki ju imajo davčni svetovalci v Sloveniji pri njihovem opravljanju samozavest in odločnost, smo ovrgli.
Hipotezo 2, ki trdi, da bosta za uspeh davčnih svetovalcev pri opravljanju dela v prihodnosti ključna dva elementa, in sicer znanje in izkušnje, smo potrdili.
Hipotezo 3, ki trdi, da je pri delu davčnih svetovalcev v Sloveniji mogoče identificirati pomembne spremembe pri njihovem opravljanju dela v preteklosti in prihodnosti, smo ovrgli.
Ključne besede: davčno svetovanje, davčni svetovalec, delo v prihodnosti, posebna znanja davčnih svetovalcev.
Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah euDavid Črešnik, 2020, magistrsko delo Opis: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Ključne besede: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 1331; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. PREGLED RAZISKAV S PODROČJA DAVČNEGA SVETOVANJA TER NJEGOVA PRAVNO-EKONOMSKA UREDITEV V SLOVENIJI IN DRUGODTeja Klavs, 2015, magistrsko delo Opis: Davčno svetovanje je v strokovni literaturi različno opredeljeno, kar je posledica nejasnega ločevanja med davčnim svetovanjem v funkciji pomoči pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in med davčnim svetovanjem kot samostojno pridobitno dejavnostjo. Davčno svetovanje je v svetu različno urejeno in prav zaradi tega se srečamo z različnimi poklicnimi pravili, različno strokovno usposobljenostjo davčnih svetovalcev ter različnimi nosilci davčnega svetovanja. Ker je davčno svetovanje v državah različno urejeno, imajo tudi države različne zahteve za pridobitev naziva davčni svetovalec ter različne izobraževalne možnosti.
V magistrskem delu smo preučili davčno svetovanje in pregledali raziskave s področja davčnega svetovanja v Sloveniji in svetu.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem davčno svetovanje, pregledali, kako se je davčno svetovanje razvijalo skozi zgodovino ter pregledali, kakšna je njegova pravna ureditev. V nadaljevanju smo podrobneje pregledali davčno svetovanje v Sloveniji in drugod po svetu. V magistrski nalogi smo se zraven Slovenije osredotočili na naslednje države: Združene države Amerike, Avstralijo, Honkong ter Avstrijo.
Teoretičnemu delu sledi empirični del, v katerem smo naredili pregled raziskav s področja davčnega svetovanja v Sloveniji, Združenih državah Amerike, Avstraliji, Hongkongu ter Avstriji. Za vsako izbrano državo smo predstavili izbrano raziskavo, hipoteze in sklepne ugotovitve.
Ugotovili smo, da je davčno svetovanje v svetu različno pravno (ne)urejeno, zato je med seboj zelo težko primerjati tako različne sisteme. V nekaterih državah je davčno svetovanje pravno urejeno tako, da je poklic davčnega svetovalca postavljen ob bok odvetniku in notarju, spet drugje pa naletimo na to, da področje davčnega svetovanja ni pravno urejeno in zato lahko poklic davčnega svetovalca upravlja vsak, ki se čuti dovolj usposobljenega.
Ključne besede: davčno svetovanje, davčni svetovalec, zgodovina davčnega svetovanja, raziskava
Objavljeno v DKUM: 15.05.2015; Ogledov: 1579; Prenosov: 152
Celotno besedilo (911,48 KB) |
4. PRIMERJAVA PRAVNE UREDITVE DAVČNEGA SVETOVANJA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJOIgor Petrović, 2014, diplomsko delo Opis: Področje davčnega svetovanja je v svetu različno pravno (ne)urejeno. Poznamo sisteme pravne ureditve, ki poklic davčnega svetovalca postavljajo ob bok odvetnika in notarja, v tako imenovano skupino svobodnih poklicev, njihovo delo pa je zakonsko urejeno in varovano. Po drugi strani pa imamo pravni sistem, ki pravno ne ureja področja davčnega svetovanja in ta poklic lahko opravlja vsak, ki meni, da je dovolj usposobljen oziroma da ima dovolj znanja za opravljanje takšnih storitev.
Diplomsko delo obravnava dva popolnoma različna pravna sistema davčnega svetovanja, primerja urejenost poklica davčnega svetovalca, pogoje za opravljanje storitev davčnega svetovanja, kot tudi pravno podlago v obeh sistemih. Obravnavan je sistem popolne pravne urejenosti davčnega svetovanja v Avstriji in popolne pravne neurejenosti področja storitev davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji.
Republika Slovenija področja davčnega svetovanja nima pravno urejenega s krovnim zakonom, ki bi ga v celoti urejal. Posledično so se pri nas ustanovila poklicna združenja, v katerih je članstvo prostovoljno in v okviru katerih se združujejo davčni svetovalci:
- Sekcija preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo,
- Sekcija davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu in
- Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije.
Našteta poklicna združenja so področje davčnega svetovanja pri nas uredila v internih predpisih. Zaradi pomanjkanja krovne zakonodaje pa je vsako poklicno združenje uredilo področje davčnega svetovanja po svoje. Prav tako ne smemo pozabiti, da poklic davčnega svetovalca pri nas ni zaščiten in ga lahko opravlja vsak. Poleg tega je članstvo v poklicnih združenjih prostovoljno, davčnim svetovalcem, ki niso včlanjeni v nobeno od poklicnih združenj, pa se ni treba držati niti njihovih internih predpisov. Glede na preučene interne predpise združenj pri nas prihaja do neskladij pri:
- vstopnih pravilih na trg davčno svetovalnih storitev,
- pogojev glede zahtevane izobrazbe,
- pogojev glede opravljanja strokovnega izpita za davčnega svetovalca,
- pogojev glede zahtevanih delovnih izkušenj,
- pogoje glede izdajanja in vzdrževanja licence za davčno svetovanje itd.
Ker v Avstriji v celoti področje davčnega svetovanja urejajo v krovnem Zakonu o revidiranju, davčnem svetovanju in sorodnih dejavnostih, se zgoraj navedeni problemi pri njih ne pojavljajo.
Ob primerjavi dveh popolnoma različnih pravnih ureditev davčnega svetovanja se pojavlja pomislek glede kakovosti opravljenih storitev. V diplomskem delu sem tako predstavil rezultate raziskave dr. Stanka Čokelca, ki govori o kakovosti opravljanja storitev davčnega svetovanja v povezavi z njegovo pravno ureditvijo. V zaključku diplomskega dela sem predstavil svoje predloge za izboljšavo oziroma vzpostavitev pravne ureditve na področju davčnega svetovanja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: davčno svetovanje, davčni svetovalec, revidiranje, računovodstvo, davki, kakovost storitev, pravni sistem.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1889; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Model organiziranosti računovodskih servisov za kakovostno preprečevanje davčnih nepravilnosti : magistrsko deloPetra Zavec, 2007, magistrsko delo Ključne besede: računovodstvo, servisi, storitve, modeli, organiziranost, davki, davčna utaja, davčno svetovanje, kontrola, napake, kvaliteta, gospodarski svetovalci, pravna ureditev, finančna analiza, finančni management, revizor, odgovornost, revizija, notranja kontrola, finančni sistemi, davčni sistemi, Slovenija, ZDA, mednarodne primerjave
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1757; Prenosov: 115
Celotno besedilo (764,46 KB) |
6. (Problematika nadzora davčnih zavezancev s strani Davčne uprave Republike Slovenije) : delo diplomskega seminarjaSabina Partlič, 2009, diplomsko delo Ključne besede: davki, davčna uprava, pristojnost, kontrola, inšpekcijske službe, obračuni, davčne službe, zastopniki, strokovni delavci, pregledi, storitve, organiziranost, davčno svetovanje, strokovne službe, finančni instrumenti, odgovornost, javne službe, finančni sistemi, davčni sistemi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1888; Prenosov: 51
Celotno besedilo (411,09 KB) |
7. Vpliv ustreznih podatkov davčnega zavezanca na preprečevanje davčnih utaj na področju neposrednih davkov : specialistično deloBrigita Brumen, 2008, specialistično delo Ključne besede: davki, davčna uprava, davčna utaja, obdelava podatkov, davčne službe, dohodnina, računalniško izmenjavanje podatkov, elektronsko poslovanje, varstvo podatkov, pregledi, storitve, obračuni, pravna oseba, organiziranost, davčno svetovanje, kontrola, strokovne službe, napake, finančni instrumenti, etika, kodeksi, finančna analiza, inšpekcijske službe, odgovornost, revizija, finančni sistemi, davčni sistemi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2168; Prenosov: 80
Celotno besedilo (574,27 KB) |
8. Pravni vidik davčnega svetovanja v Sloveniji, Avstriji in Veliki Britaniji : diplomsko deloPeter Korez, 2008, diplomsko delo Ključne besede: davčno svetovanje, davki, storitve, pravni vidik, Slovenija, Velika Britanija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1465; Prenosov: 78
Celotno besedilo (584,99 KB) |
9. Primernost pravne ureditve davčnega svetovanja za razvoj kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanjaStanko Čokelc, 2011, doktorska disertacija Opis: V Sloveniji se je davčno svetovanje pričelo razvijati šele z osamosvojitvijo leta 1991. Zaradi številnih drugih problemov, ki so jih imele vlade Republike Slovenije, kot je ustanovitev države, privatizacija družbenega premoženja, včlanitev v EU in prevzem evra, je bilo davčno svetovanje manj pomembno. Posledica je razvoj, ki je nastal na osnovi dveh interesnih skupin Slovenskega inštituta za revizijo in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (prej Društvo). Od osamosvojitve pa do danes instituciji ne sodelujeta. Posledica sta različna izobraževalna programa in precej različni področji delovanja.
Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem ter spremenjenimi gospodarskimi in finančnimi razmerami je čas za skrben razmislek o davčnem svetovanju. Zato smo si kot temeljni problem doktorske disertacije zadali nalogo analizirati stanje davčnega svetovanja v Sloveniji, potrebnost in primernost pravne ureditve davčnega svetovanja, zaznavanje in zagotavljanje kakovostih davčnega svetovanja ter dojemanje tveganja, povezanega z davčnim svetovanjem.
Teoretično izhodišče za našo raziskavo je bila preučitev naslednjih področij davčnega svetovanja: zgodovine davčnega svetovanja, temeljnih značilnosti davčnega svetovanja, reguliranja svobodnih poklicev v Evropi, pravne ureditve davčnega svetovanja v nekaterih državah Evrope in ZDA, tveganj pri davčnem svetovanju, odgovornosti davčnega svetovalca ter kakovosti davčnega svetovanja.
Naša raziskava, ki smo jo izvedli na podlagi ankete med uporabniki davčnosvetovalnih storitev in izvajalci davčnosvetovalnih storitev v Sloveniji, je prinesla spodaj naštete ugotovitve.
1. Najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja v Sloveniji so davčni svetovalci (davčni svetovalci Zbornice davčnih svetovalcev in preizkušeni davčniki Slovenskega inštituta za revizijo), računovodski servisi in revizijske družbe.
2. 89,2% anketiranih uporabnikov davčnosvetovalnih storitev potrjuje pomembnost stalnega ali občasnega najemanja davčnih svetovalcev za ugotavljanje davčne obveznosti. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo etičnega ravnanja davčnih zavezancev. Lahko jo prepoznamo v plačevanju davkov kot vrlini.
3. Uporabniki davčnosvetovalnih storitev izbirajo davčnega svetovalca predvsem na podlagi priporočil drugih uporabnikov. Drugi najpomembnejši način izbire je posledica udeležbe na predavanjih, ki jih ima davčni svetovalec ali zaradi poznavanja njegovih člankov. Nepomembna načina izbire sta naključni ali na podlagi oglaševanja.
4. Za uporabnike davčnosvetovalnih storitev je pri izbiri davčnega svetovalca pomembna njegova strokovnost, zaupanje v izvajalce, odzivnost in nato cena. Pomembna sta še osebni odnos z davčnim svetovalcem in njegov ugled v javnost. Nepomembna sta bližina davčnosvetovalne pisarne in število davčnih svetovalcev v davčnosvetovalni pisarni.
5. Kakovost ponujenih storitev je za uporabnike davčnosvetovalnih storitev bistveno pomembnejši dejavnik za izbor davčnega svetovalca kot cena ponujenih storitev.
6. Uporabniki davčnega svetovanja so pravno ureditev davčnega svetovanja prepoznali kot najpomebnejši ukrep za povečanje kakovosti davčnosvetovalnih storitev. Sledi notranji nadzor.
7. Uporabniki davčnega svetovanja so predstavljene modele pravne ureditve prepoznali kot primerne.
8. Uporabniki davčnega svetovanja zaupajo davčnim svetovalcem, če imajo univerzitetno izobrazbo in vsaj pet let izkušenj z davčnim svetovanjem.
9. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovni naziv (certifikat) oziroma certifikat in licenco prepoznali kot potrebna za davčne svetovalce.
10. Uporabniki davčnega svetovanja so strokovnost davčnega svetovalca pri njegovi izbiri največkrat rangirali kot najpomembnejši konkurenčni dejavnik. Strokovnost ima za posledico ravnanje v skladu z davčnimi predpisi, sodno prakso in poklicnimi pravili.
11. Računovodski servisi so najpomembnejši izvajalci davčnega svetovanja pri majhnih družbah. Njihova pomembnost se z velikostjo družb zmanjšuje, povečuje ...
Ključne besede: pravna ureditev davčnega svetovanja, kakovost davčnega svetovanja, javni interes, odgovorno davčno svetovanje in upravljanje s tveganji
Objavljeno v DKUM: 08.07.2011; Ogledov: 4204; Prenosov: 470
Celotno besedilo (5,39 MB) |
10. DAVČNI SVETOVALEC V DAVČNEM POSTOPKU V SLOVENIJI IN AVSTRIJIMatej Širec, 2010, diplomsko delo Opis: Davčno svetovanje je zmeraj bolj v porastu v vseh državah. Davčni zavezanci se obračajo na davčne svetovalce, ker je davčna zakonodaja zmeraj bolj zapletena, davčni postopki zmeraj bolj kompleksni, zavezanci pa hočejo, da so čim manj davčno obremenjeni. Države imajo davčno ureditev različno urejeno in tako je tudi poklic davčnega svetovalca, različno urejen. Klasične davčne storitve zmeraj bolj nadomeščajo kombinacija davčnega, pravnega in poslovnega svetovanja.
V splošnem delu diplomske naloge smo na kratko orisali zgodovino davčnega svetovanja v svetu ter opredelitev davčnega svetovanja. Na kratko smo predstavil tudi pojem svobodni poklic, saj v svetu davčne svetovalce uvrščajo prav v to skupino poklicev. V nadaljevanju diplomskega dela smo prikazali, kakšno je stanje davčnega svetovanja v Sloveniji in ga primerjali z stanjem v Avstriji. V Sloveniji davčno svetovanje ni zakonsko urejeno, v Avstriji pa je. Predstavili in primerjali smo naloge davčnega svetovalca, ter njegovo odgovornost v obeh državah. Predstavili smo Zakon o davčnem postopku ter vlogo davčnega svetovalca v davčnem postopku, ter pravno podlago. Ugotovili smo da ima Avstrija bolje urejeno stanje na področju davčnega svetovanja kot Slovenija. Podali smo tudi nekaj predlogov, kako bi izboljšali stanje na področju davčnega svetovanja in se s tem približali urejenosti, kot je v Avstriji.
Ključne besede: davčni svetovalec, davčno svetovanje, pravni vidik davčnega svetovanja, davčni postopek, davčno svetovalne storitve, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2011; Ogledov: 3571; Prenosov: 234
Celotno besedilo (288,03 KB) |
