1. Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanjeMonika Strauss, 2020, magistrsko delo Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se
dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh
aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država
ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov
prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je
toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do
obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za
povečanje davčne pismenosti.
V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje
davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne
pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu
naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo,
davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri
dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način
izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in
demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež
razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična
oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1490; Prenosov: 275
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Transparentnost v davčnih zadevahKatarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah.
Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke.
Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve.
Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.
S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture.
Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve.
Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov.
Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2004; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)Vlasta Lipovšek, 2016, magistrsko delo Opis: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1936; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,26 MB) |
4. VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV NA PRIPRAVLJENOST DAVČNEGA SODELOVANJA DAVČNIH ZAVEZANCEV Z DAVČNO UPRAVOMaja Matajič, 2015, magistrsko delo Opis: Glavni ekonomski in politični cilj vsake države je gospodarska rast in razvoj, ki ga ta lahko doseže na podlagi ustrezne višine pobranih javnofinančnih prihodkov za proračun države, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od davčnega sodelovanja njenih državljanov. Pri davčnem sodelovanju proučujemo raven do katere davčni zavezanec deluje v skladu z davčnimi predpisi, pri tem pa ugotavljamo, katera so tista sporna področja, zaradi katerih državljani morda ne izpolnjujejo svojih davčni obveznosti v polni meri.
V sklopu raziskave področja davčnega sodelovanja smo v samem začetku preučili v kolikšni meri je omenjeno področje raziskano v tuji literaturi. Tako smo v uvodnih poglavjih napravili pregled študij in raziskav po posameznih obdobjih, kar nam je omogočilo vpogled v razvoj davčnega sodelovanja. Prav tako smo napravili pregled modelov, ki predstavljajo nadgradnjo davčnega sodelovanja.
Davčno sodelovanje je prav tako odsev številnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in kot končni produkt prikazujejo realno sliko sodelovanja davkoplačevalcev z davčnim organom. Dobro analitično poznavanje posameznega dejavnika nam omogoča njegovo podrobno segmentacijo, saj lahko ugotovimo, kaj je za davčne zavezance najbolj moteče, kar nam zakonodajno omogoča, da sprejmemo ukrepe, ki krepijo prostovoljno davčno sodelovanje. V magistrski nalogi smo dejavnike kategorizirali v ekonomske, psihološke in demografske ter pod vsako kategorijo predstavili vse tiste dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri proučevanju davčnega sodelovanja.
Pomemben del naloge predstavlja empirična raziskava v sklopu katere smo analizirali dejavnike verjetnost inšpekcijskega nadzora, osebne, družbene ter nacionalne norme in pravičnost postopkov. V omenjenem delu smo prav tako preverili hipoteze in primerjali pridobljene podatke lastne raziskave s podatki drugih raziskav.
Ključne besede: davčno sodelovanje, davki, FURS, davčna utaja
Objavljeno v DKUM: 27.08.2015; Ogledov: 1869; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,49 MB) |
