1. Prehod iz papirnatih računov v elektronske v slovenski poslovni praksiAjda Mlakar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je uvodno sestavljena iz definicije elektronskih in papirnatih računov, ter poslovne odločitve, saj je le ta ključnega pomena, da prehod pravilno izpeljemo. Predstavljena je stroškovna in finančna analiza podjetja, ki so sestavljene iz različnih kazalnikov, ter finančni položaj podjetja pred in po uvedbi elektronskih računov. Prav tako, je v diplomski nalogi predstavljeno davčno poročanje, in oddaja davka pri elektronskem poslovanju
Ključne besede: Elektronski računi, papirnati računi, poslovna odločitev, stroškovna analiza prehoda, finančna analiza prehoda, finančni položaj podjetja, davčno poročanje, oddaja davka pri elektronskem poslovanju
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (871,31 KB) |
2. DRUŽBENO ODGOVORNO POROČANJE ZA DAVČNE POTREBEAleksandra Vehovar, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega seminarje je bil preučiti razvitost družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe, torej opredeliti vidike družbene odgovornosti za davčne potrebe. Da bi dosegli zastavljen namen diplomskega seminarja, smo si zastavili kar nekaj ciljev, ki smo jih skušali doseči skozi celotno proučevanje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe.
Naša naloga je bila najprej opredeliti pojem družbene odgovornosti, proučiti kaj so družbeno odgovorna podjetja in kako delujejo ter določiti in proučiti zakonski okvir, znotraj katerega delujejo. Po opredelitvi osnovnih pojmov pa smo prešli na proučevanje konkretnih primerov, in sicer na treh poljubno izbranih tujih podjetij. Tako smo prišli do več različnih ugotovitev.
Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da za družbeno odgovornost podjetij ne obstaja zgolj ena definicija, temveč da pojmovanje le te odvisno od kraja in časa v katerem se nahajamo. Ugotovili smo, da imajo različna podjetja različne sisteme oziroma načine sestavljanja poročila o davkih. Podjetja sestavljajo svoja poročila o davkih na načine, ki so jim glede na njihovo velikost ter dejavnost, ki jo opravljajo najbližje. Naslednja ugotovitev je bila, da družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe vedno bolj pridobiva na pomenu, saj je v zadnjem času, objavljenih vedno več strokovnih kot tudi nestrokovnih člankov in ostalih avtorskih del, pa tudi zakonski okvir družbeno odgovornega poročanja, se vedno bolj širi na področje družbeno odgovornega poročanja za davčne potrebe. Prišli smo tudi do ugotovitev, da je za slovenska podjetja to področje še precej neraziskano, čeprav se vedno bolj vidi napredek podjetij tudi na tem področju.
Ključne besede: Družbena odgovornost, družbeno odgovorno poročanje za davčne potrebe, kriteriji za davčno poročanje, primeri dobre prakse razkrivanja davčnih informacij.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2013; Ogledov: 1888; Prenosov: 207
Celotno besedilo (625,61 KB) |
3. VPLIV SPREMEMB DAVČNIH PREDPISOV NA IZVAJANJE DAVČNEGA KONTROLINGAAleš Obal, 2012, magistrsko delo Opis: Koncept naloge temelji na pregledu domače zakonodaje s področja obdavčitve pravnih oseb in njen vpliv na pravilno izvajanje davčnega kontrolinga ter organiziranost slednjega v podjetju. Podjetja pogosto naletijo na pomanjkljivo poznavanje davčne problematike svojih davčnih obveznosti, ravno tako pa jim večinoma primanjkuje orodij za uspešno ocenjevanje vpliva poslovnih odločitev na davčne obveznosti. Področje davčnega kontrolinga lahko z ustreznimi orodji prepozna vpliv sprememb pravnih predpisov na poslovanje podjetja in odpravi morebitno davčno tveganje. Davčno tveganje je namreč verjetnost, da bo uresničitev poslovne odločitve drugačna od pričakovane, za nas najbolj verjetne. Cilj podjetja je doseči načrtovani poslovni izid, s pomočjo davčnega kontrolinga pa tudi skupno znižanje davčnih obremenitev, toda dejavniki tveganja to pogosto preprečijo, ker popolnih informacij ni bilo ali ker so se pravni predpisi od odločitve podjetja spremenili. Davki podjetja so torej eden od morebitnih dejavnikov tveganja pri poslovanju podjetja. Podjetja pa tovrstnim tveganjem posvečajo različno pozornost.
V nalogi sem podrobneje utemeljil potrebo po izvajanju davčnega kontrolinga v podjetju, in to pri vsaki odločitvi, ki ima za posledico spremembo davčne osnove. Tako sem dokazoval hipotezo, da je izvajanje davčnega kontrolinga v primeru, da gre za veliko podjetje ali za podjetje, ki posluje v mednarodnem okolju, težje in zahtevnejše (zaradi obsežnosti procesov v podjetju in zaradi nujnosti poznavanja mednarodnih davčnih predpisov), kot v primeru, da gre za podjetje, ki deluje zgolj v domačem okolju, ali da gre za majhno oziroma srednje veliko podjetje. Po mojem mnenju se naj z davčnimi politikami, strategijami in svetovanji zunanji svetovalci ukvarjajo v majhnih in srednje velikih podjetjih, v primeru večjih ali mednarodnih podjetij pa bi naj taka podjetja sama organizirala svoj lastni davčni kontroling, ki bo deloval kot decentralizirana enota. V magistrski nalogi sem skušal tudi dokazati, da davčni kontroling podjetju koristi v smislu optimiranja davčnega poslovanja ter zmanjšanja tveganja, povezanega z naknadnimi popravki davčne osnove. Ker se tako vsako podjetje v okviru svojega poslovanja srečuje z zakonodajnim, davčnim in pravnim tveganjem, sem v zaključku magistrske naloge tudi natančneje opredelil, kakšen model je v podjetju najprimernejši za izvajanje davčnega kontrolinga.
V Sloveniji je izvajanje davčnega kontrolinga sicer še nepopolno razvito in delno tudi slabo poznano, klub temu pa se je zaradi liberalizacije trga, naraščajoče zahtevnosti in kompleksnosti davčne zakonodaje poudarek na tem področju povečal, saj vodstva podjetij potrebujejo pomoč in svetovanje, kako naj ravnajo, da bo podjetje na področju davčnih obveznosti čim bolj optimalno delovalo – to je, da ne bo plačalo več davka, kot je to potrebno, oziroma s katero odločitvijo lahko davčne obveznosti morebiti še znižajo. S pomočjo davčnega kontrolinga je v podjetju možno prepoznavati tudi napačni sistem transfernih cen ter z dobro opredeljenim sistemom ukrepov preprečiti notranje davčne prevare in ponaredbe ali se izogniti morebitnim kaznim za davčne prekrške.
Na podlagi izvedene raziskave sklepno ugotavljam, da podjetja v Sloveniji večinoma izvajajo davčni kontroling po metodi nemške šole kontrolinga in da je davčni kontroling v velikih in mednarodnih podjetjih organiziran praviloma ločeno od računovodstva ter kot posebna služba, v majhnih in srednje velikih podjetjih pa je izvajanje davčnega kontrolinga praviloma del službe računovodstva ali pa del nalog davčnega kontrolinga opravlja kar poslovodstvo samo. Pri slednjih se za določene davčne naloge pogosteje uporablja tudi zunanji izvajalec za področje upravljanja in svetovanja s področja davščin. S pomočjo izvajanja davčnega kontrolinga, ki vključuje orodja za prepoznavanje vplivov sprememb davčnih predpisov na cilje podjetja, podjetje pridobi tudi pri zmanjševanju števila in resnosti napak, ki se poja
Ključne besede: Kontroling, davčni kontroling, davčna politika, davčno pravo, davčno poročanje, organiziranost računovodstva in kontrolinga, raziskava izvajanja davčnega kontrolinga.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2012; Ogledov: 2733; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Vloga davčnega računovodstva v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb v gospodarskih družbahCvetka Grušovnik, 2010, magistrsko delo Opis: Računovodstvo se ukvarja z vrednostnim spremljanjem in proučevanjem pojavov, ki so povezani s poslovanjem podjetja. Rezultat te dejavnosti so računovodske informacije, ki jih zahtevajo različni notranji in zunanji uporabniki računovodskih informacij. Podjetja poročajo o poslovnih rezultatih zunanjim uporabnikom na podlagi računovodskih pravil, le državi, kot enemu izmed zunanjih uporabnikov računovodskih informacij, pa na podlagi davčnih pravil. Podjetja želijo državi prikazati čim slabšo uspešnost, da bi si zmanjšala davčno breme, drugim uporabnikom računovodskih informacij pa običajno želijo predstaviti čim ugodnejši rezultat. Da bi država preprečila zavajajoče prikazovanje slabše uspešnosti, je za davčno poročanje določila davčna pravila, na podlagi katerih podjetja poročajo o rezultatih poslovanja davčnemu organu. S tem je mišljeno poročanje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali davčni bilanci. V podjetjih se s poročanjem za davčne namene ukvarja posebno področje računovodstva, ki ga imenujemo davčno računovodstvo. Davčno računovodstvo je opredeljeno kot tisti vidik obravnave računovodskih informacij, ki so pomembni z vidika odločanja o davkih in oblikovanja davčne bilance. Davčna pravila, ki določajo način poročanja za davčne namene, so čedalje bolj zapletena in obsežna, zato se tudi obseg in zahtevnost nalog davčnega računovodstva povečuje. V magistrski nalogi so predstavljena določila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji določa obdavčitev dobička pravnih oseb. Predstavljena so tista določila, ki razlikujejo računovodski dobiček od obdavčljivega dobička, kar ima za posledico izkazovanje odloženih davkov. V povezavi s tem je predstavljena vloga davčnega računovodstva, ki zagotovi pravilno, popolno in pravočasno sestavo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb ter tudi zagotovitev vseh dodatnih evidenc in podatkov, ki jih zahtevajo davčni predpisi. Država spoštovanje in izvajanje predpisanih davčnih pravil nadzoruje z davčnim inšpekcijskim nadzorom. V magistrski nalogi je tudi predstavljen postopek davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb in ukrepi davčne inšpekcije v primeru, če davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb ni pravilno in popolno sestavljen. Vzroki za nepravilnosti so lahko v neustreznem delovanju ali organiziranosti davčnega računovodstva v podjetju ali drugi motivi, ki imajo namen zmanjšati davčno breme podjetja.
Ključne besede: računovodsko poročanje, davčno računovodstvo, davčna politika podjetja, davek od dohodkov pravnih oseb, odloženi davki, davčni inšpekcijski nadzor, davčna utaja
Objavljeno v DKUM: 06.05.2010; Ogledov: 4670; Prenosov: 664
Celotno besedilo (2,69 MB) |
5. SPECIFIČNOSTI POSLOVNEGA IN DAVČNEGA POROČANJA V JAVNIH ZAVODIHStojanka Laboš, 2009, diplomsko delo Opis: 8 POVZETEK/ ABSTRACT
Javni zavod sodi med subjekte javnega sektorja in je na podlagi klasifikacije proračunskih uporabnikov uvrščen med posredne proračunske uporabnike. Ustanovljen je za opravljanje javnih služb v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, športa, znanosti. Povezan je z državo in njeno dolžnostjo zagotavljati dobrine in storitve v javnem interesu na raznih področjih družbenih dejavnosti. Cilj opravljanja dejavnosti javnega zavoda ni pridobivanje dobička, ampak zadovoljevanje javnih potreb.
Poleg opravljanja temeljne dejavnosti pa javni zavodi lahko opravljajo tudi tržno (lastno) dejavnost, čeprav je to v nasprotju z osnovno opredelitvijo zavoda kot nepridobitne organizacije, ki jo morajo v svojih poslovnih knjigah in poročilih izkazovati ločeno od javne službe. Prav zaradi te lastnosti v zavodih obstaja več specifičnosti pri poslovnem in davčnem poročanju.
V skladu z določbami davčne zakonodaje so javni zavodi plačila davka od dobička oproščeni, razen za pridobitno dejavnost. S 1.1.2007 je začel veljati nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. V nalogi smo raziskovali, kakšne spremembe je prinesel omenjeni zakon in kako te spremembe vplivajo na obdavčitev zavoda. Izračun davka od dohodkov smo prikazali na primeru javnega zavoda Mariborske lekarne Maribor.
V Sloveniji je poslovna bilanca podlaga za sestavitev davčne bilance. Zaradi tega je povezava med računovodskim in davčnim poročanjem precejšnja. Vendar pa nova davčna zakonodaja z zniževanjem davčnih olajšav in večanjem nepriznanih odhodkov povzroča vedno večjo neodvisnost med računovodskim in davčnim poročanjem.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: javni zavod, računovodsko poročanje, davčno poročanje, davek na dodano vrednost, davek od dohodkov pravnih oseb, pridobitna in nepridobitna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2009; Ogledov: 2855; Prenosov: 436
Celotno besedilo (202,50 KB) |
